Gojenje bučk v rastlinjaku

Zapiski iz rastlinjaka · Cucurbita pepo
Gojenje bučk v rastlinjaku
Zgodaj zjutraj je cvet odprt, listje pa še hladno – dobro načrtovana rastlina lahko obilno rodi vso sezono.
Bučke se pod steklom zahvalijo z zgodnjo rastjo in obilnim pridelkom. Vendar sama zaščita ni dovolj: rastlina potrebuje veliko prostora, kroženje zraka, enakomerno vlago v območju korenin in zanesljiv prenos cvetnega prahu do ženskih cvetov, ki so odprti le kratek čas.
Zakaj pod steklom?
Bučka ni majhna rastlinjaška kultura. Hitro razvije razkošno listno krošnjo, v njenem središču pa se odpirajo cvetovi, pri katerih je pomemben pravi čas.
Rastlinjak toplotno zahtevni rastlini olajša zgodnji in pozni del sezone. Velike liste varuje pred dolgotrajnim dežjem, zalivanje pa lahko bolje nadzorujete. Pod steklom pa lahko zmanjka naključnih obiskov opraševalcev, ki so na zelenjavni gredi na prostem samoumevni. Uspeh ne pomeni ustvariti tropsko vročega podnebja. Pomembnejši je dober dostop: zrak mora krožiti skozi listje, središče rastline mora biti dosegljivo za pregled, čmrlj ali mehak čopič pa mora zjutraj doseči odprt cvet.
Za večino zasebnih rastlinjakov je najprimernejša kompaktna, grmičasta ali razprto rastoča sorta. Rastlini namenite lastno gredo ali veliko, stabilno posodo, namesto da jo stisnete med paradižnike, kumare in police. Tako listje ostane bolj suho, mlade plodove lažje opazite, središče rastline pa je dostopno. Tudi obiranje vsak dan ali na dva dni je lažje, če vam ni treba poškodovati listnih pecljev ali iskati plodov pod gosto prepletenim listjem.
Gojenje bučk v rastlinjaku obravnavajte kot kratek jutranji obhod, ne kot opravilo, ki se opravi samo od sebe. Vsak dan pozorno preverite cvetove, zračnike, vlažnost tal in plodove, ki so že zreli za obiranje.
Prostor in izbor sort
Najprej načrtujte listje, šele nato plodove.
Bučka potrebuje odprt prostor za rast, ne pozabljenega kotička.
Za rastlinjak izberite kompaktno, grmičasto ali bolj odprto rastočo sorto bučk. Opisi ponudnikov semen se razlikujejo, zato ne glejte le oznake »grmičasta«. Koristni so podatki o krajših internodijih, primernosti za gojenje v posodah ali tunelih ter dobri odpornosti proti pepelasti plesni. Pomembna je tudi oblika plodov, ki jih boste radi redno obirali in uporabljali. Odprta rast olajša ročno opraševanje, redčenje in obiranje, ne nadomesti pa primernega razmika in doslednega zračenja. Pri opraševanju vedno upoštevajte navodila za konkretno sorto.
Kot praktično izhodišče lahko kompaktna rastlina zasede približno 0,9 do 1,2 m širine; bujnejše sorte potrebujejo več prostora. To ni predpisan razmik, temveč uporabna delovna površina. Rastlino morate doseči, plodove obirati z več strani, pobrati odpadlo listje ter odpirati vrata in strešna okna, ne da bi se ves čas dotikali mokrih listov. V ozkem rastlinjaku jo zato posadite ob zunanji rob grede, sredinsko pot in koridor za zračenje pa pustite prosta. Ena bučka lahko zasede toliko prostora kot več manjših zelenjadnic.
Črtkani krog Odraslo listje potrebuje z vseh strani dovolj prostora za kroženje zraka.
Vidno središče rastline Središče naj bo dostopno za obiranje in pregledovanje bolezni.
Svetel prehod Pustite prost prehod za zalivanje, obiranje in opraševanje.
Vrata in strešna okna Ohranite prosto pot, po kateri lahko uhaja topel zrak.
Vzgoja brez hitenja
Sejte tako pozno, da rast rastlin ne bo zastala.
Bučke ne marajo ne mrzlih tal ne dolgega bivanja v premajhnem lončku. Neposredna setev v pripravljeno gredo je preprosta, ko se zemlja dovolj ogreje. Če želite sezono nekoliko prehiteti, posejte po eno seme v dovolj velik lonček približno tri do štiri tedne pred načrtovanim sajenjem. Mlado rastlino presadite, dokler je še kompaktna in koreninska gruda ostaja cela. Prezgodnja setev prej povzroči pretegnjene, obremenjene rastline kot boljši pridelek.
Sejte brez hitenja
Seme posejte približno 1,5 do 2 cm globoko v rahlo, dobro odcedno setveno zemljo. Pri 18–21 °C navadno hitro vzkali. Substrat naj bo enakomerno vlažen, nikoli pa trajno razmočen. Topel prostor za korenine je pomembnejši od čim zgodnejšega datuma setve. Eno seme v lončku prepreči, da bi morali pozneje ločevati občutljive korenine.
Presadite le po potrebi
Če hladno vreme odloži sajenje, bučko enkrat previdno presadite v večjo posodo, namesto da pustite, da se korenine v lončku tesno ovijajo. Rastnega vršička ne poškodujte. Zagotovite ji veliko svetlobe, rahlo kroženje zraka in dovolj prostora. Po vzniku lahko rastlina stoji nekoliko hladneje, dokler je zaščitena pred zmrzaljo. Za pripravo na sajenje zadoščajo dva do trije močni pravi listi.
Koreninsko grudo posadite na isto globino
Pripravite dovolj velik sadilni prostor z zrelim kompostom ter humozno, a strukturno stabilno prstjo. Koreninsko grudo posadite na isti višini, kot je rasla v lončku. Po sajenju rastlino temeljito zalijte, nato ogreta tla zastirajte, vendar z zastirko ne prekrijte tesno dna stebla. Ne zasujte središča rastline in ne stisnite močno tal neposredno ob njej.
Neogrevan rastlinjak lahko v Sloveniji omogoči zgodnejše sajenje, hladne pomladi pa ne spremeni samodejno v poletje. Odločilni so ogreta tla, noči brez nevarnosti zmrzali in postopno privajanje na neposredno sonce ter zunanji zrak. Primeren čas je odvisen od lege, višine, položaja rastlinjaka in poteka pomladi. Na toplih, zaščitenih legah je lahko prej, v hladnejših letih in višjih predelih pa pozneje.
Biologija cvetov
Dva cvetova. Kratek zlati prenos cvetnega prahu.
Bučke imajo na isti rastlini ločene moške in ženske cvetove. Na začetku se pogosto najprej odpre več moških cvetov; to je običajno in ne pomeni pomanjkljivosti. Razliko zlahka opazite: za ženskim cvetom je že majhna plodnica, podobna bučki. Moški cvet ima dolg, tanek pecelj, v sredini pa prašnice s cvetnim prahom. Obe vrsti cvetov se običajno odpreta zjutraj in sta uporabni le kratek čas.
Tanek pecelj · prašnice
Prašnice
Brazda pestiča
Plodnica · brazda pestiča
Moški: tanek pecelj, prašnice v sredini
Moški cvet proizvaja cvetni prah. Zlasti na začetku ga je lahko precej več kot ženskih cvetov. To kaže, da se je rastlina začela cvetno razvijati, ne zagotavlja pa nastavljanja plodov. Če cvetove nabirate za kuhinjo, pustite dovolj sveže odprtih moških cvetov za žuželke ali ročno opraševanje.
Prepoznate ga po: tem, da za cvetom ni drobne bučke, v središču pa so prašnice, prekrite s cvetnim prahom.
Ženski: odebeljena plodnica, za oprašitev dovzetna brazda pestiča
Majhna bučka za cvetom še ne pomeni, da bo plod dozorel. Če brazda pestiča prejme premalo cvetnega prahu, lahko mladi plod porumeni, se skrči, raste le pri peclju ali se deformira. Pogosto v nekaj dneh odpade. Popolno opraševanje podpira enakomeren razvoj plodu.
Prepoznate jo po: nezrelem plodu tik za cvetnimi lističi in razdeljeni brazdi pestiča v središču.
Jutranji obhod za pregled cvetov
Odprite.
Prenesite.
Opazujte.
Cvetovi bučk se odprejo le za kratek čas zjutraj. Strokovni viri o nastavljanju plodov pri bučnicah potrjujejo, da se moški cvetovi lahko pojavijo pred ženskimi in da mora cvetni prah doseči brazdo ženskega cveta. V zgodaj prezračenem rastlinjaku lahko to opravijo čmrlji in drugi opraševalci. Če pa so vrata in okna zaprta ali je vreme hladno in deževno, ročno oprašujte, dokler ne opazite rednih obiskov žuželk.
Za to je primeren mehak slikarski čopič. Lahko uporabite tudi sveže odprt moški cvet in previdno razkrijete sredino s prašnicami. Cvetni prah nežno prenesite na brazdo prav tako sveže odprtega ženskega cveta. En moški cvet lahko opraši več ženskih. Delajte zgodaj, dokler so cvetovi odprti in suhi, in ne razpirajte občutljivih cvetnih listov po nepotrebnem.
Odprt cvet Zjutraj se sprehodite po rastlinjaku. Svež ženski cvet prepoznate po drobnem plodu tik za cvetnimi lističi.
Preverite cvetni prah Poiščite popolnoma odprt moški cvet z vidnim, suhim rumenim cvetnim prahom na osrednjih prašnicah.
Prenesite Z mehkim čopičem ali moškim cvetom z nežnim, usmerjenim gibom nanesite cvetni prah na brazdo ženskega cveta.
Spremljajte plod V naslednjih dneh dobro oprašen plod enakomerno raste. Rumeni, odpadajoči, ozki ali izrazito deformirani plodni zametki pogosto kažejo na nepopolno oprašitev.
Dolgotrajna vročina obremenjuje cvetove, lahko povzroči odpadanje popkov in ovira zanesljivo nastavljanje plodov. Ne čakajte, da se zrak pod steklom do poldneva pregreje. Zjutraj na široko odprite vrata in strešna okna, ohranite prosto pot za zračenje in ob močnem soncu začasno, zmerno zasenčite rastlinjak. Cilj ni temna greda, temveč svetel prostor s krožečim in manj pregretim zrakom. Gosto listje ne sme zadrževati vročine prav na višini cvetov.
Voda, hranila in zračenje
Koreninski prostor naj bo enakomerno vlažen, rastlinjak pa zračen.
Bučke imajo veliko listno površino in ob hitri rasti potrebujejo veliko vode. Zalivajte temeljito neposredno po tleh, ne pa redno po listih. Potrebna pogostost je odvisna od vremena, strukture tal, velikosti posode, zastirke in količine plodov. Vlažnost preverite s prstom pod zastirko ali s preprostim merilnikom. Samodejno zalivanje nastavite šele, ko opazujete, kako hitro se konkretna greda v toplih dneh zares izsuši.
Zastirka zmanjša izgubo vode, ko so tla že topla, in pomaga ohranjati enakomernejšo vlažnost. Zrel kompost in humozna prst sta dobra osnova za hranila. Ko rastlina redno rodi, je lahko koristno zmerno odmerjanje tekočega organskega gnojila. Upoštevajte navodila za izdelek oziroma uporabljeni substrat. Preveč dušika ustvari bujno, mehko listje, cvetove in plodove pa lahko potisne v ozadje. V posodi so redni, manjši odmerki zanesljivejši od redkih velikih.
Zračenje mora spremljati zalivanje. Strešna okna in vrata odprite, preden se nakopiči vročina. S čistim orodjem odstranite stare, močno poškodovane liste ali liste, ki ležijo na mokrih tleh, zdrave rastline pa ne ogolite. Sosednje kulture ne smejo posegati v zračni in delovni prostor bučke. Julija in avgusta lahko zmerno senčenje omili močno opoldansko sonce; dopolnjuje zračenje, ne more pa nadomestiti kroženja zraka.
Enakomerno vlažno in dobro odcedno.
Privzem brez nihanja med sušo in razmočenostjo.
Zračna listna krošnja podpira prenos.
Enakomerna rast prispeva k nežnemu mesu plodu.
Stres lahko prekine prenos kalcija.
Če se na cvetnem koncu pojavi temna, ugreznjena lisa, najprej preverite enakomernost zalivanja, odcednost tal in stanje korenin. Gniloba na cvetnem koncu je povezana z moteno oskrbo hitro rastočega plodu s kalcijem, neposredna težava pa je pogosto neenakomeren pretok vode. Dodajanje apna ali gnojila na pamet ne odpravi prekinjene oskrbe z vodo in lahko še bolj poruši ravnovesje hranil.
Kako lahko gredice, prehode in zračenje načrtujete kot povezan prostor za gojenje, prikazuje Klasični rastlinjak iz aluminija.
Razvoj plodov in prepoznavanje težav
Plod pove, kaj se dogaja, še preden obtožite rastlino.
Številne težave pri bučki se pokažejo zgodaj in jih zlahka opazite. Vsakodnevni obhod za obiranje je priložnost, da preverite nove cvetove, spodnjo stran listov, dno stebla in mlade plodove. Nekaj dni opazujte vzorec, namesto da vas vznemiri vsak rumen list. Rešitev je pogosto preprosta: izboljšajte kroženje zraka, uravnajte zalivanje, zjutraj oprašite, pravočasno oberite ali z razkuženimi škarjami čisto odstranite močno poškodovano tkivo.
Slabo nastavljanje
Cvetni konec
Pepelasta plesen
Poškodbe zaradi objedanja
Vročinski stres
Majhni plodovi porumenijo in odpadejo
Najverjetneje ženski cvet ni bil dovolj oprašen. Preverite, ali sta moški in ženski cvet odprta hkrati, ter naslednja suha jutra poskusite z ročnim opraševanjem. Zgodaj odprite vrata in okna, da omogočite dostop žuželkam. Tudi prvi zametki na mladi rastlini lahko občasno odpadejo, ne da bi to dolgoročno ogrozilo celoten posevek.
Temna lisa na cvetnem koncu
Gniloba na cvetnem koncu je fiziološka motnja, povezana s prekinjenim prenosom vode in kalcija. Uravnajte vlažnost tal ter preprečite zastajanje vode, poškodbe korenin in pretirano gnojenje z dušikom. Močno prizadete plodove odstranite. Preden dodate apno ali hranila, preverite zalivanje, koreninski prostor in substrat.
Bele, moknate lise
Pepelasta plesen je pri bučnicah pogosta. Odstranite stare liste z močnim belim poprhom, izboljšajte razmik in kroženje zraka ter pri zalivanju ohranite listje suho. Ostankov okuženih rastlin ne puščajte v rastlinjaku. Pri naslednjem izboru sorte je lahko koristna dobra odpornost proti pepelasti plesni, vendar ta ne nadomesti potrebnega zračenja.
Poškodbe zaradi objedanja ali nenadno venenje
Natančno preglejte spodnjo stran listov, listne peclje in središče rastline ter poiščite škodljivce ali poškodbe. Sluzaste sledi in nepravilne luknje lahko na primer kažejo na polže, ovenelo listje pa je lahko posledica vročine, suhe koreninske grude ali poškodovanega stebla. Povešene liste znova preverite zvečer: če si opomorejo, je bila vzrok verjetno opoldanska vročina. Ukrep izberite šele po zanesljivi diagnozi.
- Odprtih cvetov ne tretirajte brez premisleka, ko jih obiskujejo opraševalci.
- Orodje po stiku z obolelim rastlinskim tkivom temeljito očistite.
Cvetovi odpadajo v obdobju vročine
Zjutraj odprite vrata in strešna okna, preden se nakopiči vročina. Ob močnem soncu zmerno zasenčite rastlinjak in enakomerno zalivajte. Tudi mladi plodovi in listi se lahko za steklom ožgejo ali poškodujejo zaradi vročine. Cilj je hladnejše ozračje, v katerem se zrak giblje, ne zaprto in vlažno zatočišče. Senčenje zato vedno dopolnjuje aktivno zračenje.
Obirajte v pravem ritmu
Redno obiranje ohranja rodnost rastline.
Bučke oberite, dokler je lupina sijoča in nežna, semena pa še majhna. Pri številnih podolgovatih sortah je zelo dobra velikost za obiranje približno 15 do 20 cm. Oblika in lastnosti sorte pa so pomembnejše od samega merjenja; okrogle sorte oberite prej, ko dosežejo značilno velikost. Sredi poletja rastlino preglejte vsak dan ali vsaj vsak drugi dan. V toplem rastlinjaku lahko spregledan plod presenetljivo hitro preraste idealno velikost.
Plod odrežite s čistim nožem ali škarjami in pustite kratek pecelj. Z močnim sukanjem ali trganjem lahko poškodujete rastlino. Pogosto obiranje rastlino spodbuja k novim cvetovom in plodovom. Če bučka kljub temu zraste prevelika, jo oberite. Navadno je še uporabna, vendar ima tršo lupino in večja semena; če jo pustite na rastlini, po nepotrebnem porablja njeno moč in lahko upočasni naslednji val pridelka.
Sveže obrane bučke shranite na hladnem le kratek čas in jih čim prej porabite. Najbolj kakovostne so, ko jih oberete mlade: lupina je takrat nežna, meso čvrsto, semena pa komaj zaznavna. Daljše shranjevanje na hladnem ne izboljša kakovosti v primerjavi s hitro uporabo.
Zelo nežen plod; idealen za hitro kuhanje ali surove, tanke trakove.
Tanka lupina in drobna semena; vsestranska velikost za vsakdanjo uporabo.
Uravnotežena tekstura in pridelek; v tej velikosti plod pogosto obirajte.
Trša lupina in večja semena; primeren za ribanje ali polnjenje, zato ga hitro oberite.
Dvominnutni obhod za obiranje
Odprite rastlinjak, preverite temperaturo in zračnike ter pod zastirko otipajte vlažnost tal. Liste previdno dvigujte od zunaj navznoter, odrežite zrele plodove in si oglejte vsak sveže odprt ženski cvet. Ta kratek obhod razkrije skrito bučko, pomanjkanje cvetnega prahu, suh koreninski prostor, gnijoče ostanke cvetov ali prve lise pepelaste plesni, še preden prerastejo v večjo težavo. Sredinska pot ostane vsak dan v uporabi – zato smo jo tudi pustili prosto.
Uredite konec sezone
Kulturo pravočasno zaključite in prostor uredite za naprej.
Ko pridelek občutno upade, se poveča pritisk bolezni ali hladno vreme zaključi rast, odstranite celo rastlino in vse odpadle ostanke. Listov s pepelasto plesnijo in mehkih plodov ne puščajte pod robom grede ali delovno mizo. Pred naslednjim sajenjem očistite poti, posode, rezalno orodje in dostopne dele namakalnega sistema. V suhih dneh nato rastlinjak temeljito prezračite. Smiselneje je sezono zaključiti s temeljitim čiščenjem kot ob šibki svetlobi in vse večji vlagi siliti še zadnje cvetove.
Če bučke vsako leto rastejo v istih rastlinjaških tleh, izmenjujte rastlinske družine, kolikor to dopušča prostor. Pri gojenju v posodah lahko izrabljen substrat zamenjate ali ustrezno obnovite. Rastlinjak ne odpravlja načel kolobarjenja, higiene in potrebam prilagojene nege tal; ponuja le bolj nadzorovan prostor za njihovo dosledno izvajanje. Zabeležite tudi, kje je listna krošnja ovirala poti ali zračnike. Ta ugotovitev je za naslednjo sezono pogosto koristnejša od dodatne rastline.
Zavestno zaključite sezono
- Pravočasno odstranite plodove, rastlino in ostanke listov.✓
- Očistite orodje za obiranje ter preverite kapljične cevi ali iztoke.✓
- Očistite zasteklitev in spustite v rastlinjak čim več zimske svetlobe.✓
- Preverite, kje je listje oviralo prehod ali prezračevanje.✓
- Prostor za naslednjo rastlino načrtujte še pred nakupom semen.✓
Za rastlinjak, pri katerem lahko prostorne prehode, strešno zračenje in razporeditev gred načrtujete kot celoto, si oglejte Klasični rastlinjak iz aluminija podjetja Bloomcabin.
Pogosta vprašanja
Odgovori na pogosta vprašanja o gojenju bučk pod steklom.
Ali lahko bučke rastejo v neogrevanem rastlinjaku?
Da, če so se tla in zrak dovolj ogreli ter ni več nevarnosti zmrzali. Bučke so toplotno zahtevna poletna kultura. Mlade rastline zato ne sadite v mrzlo zemljo samo zato, ker je nad njo steklena streha. Neogrevan rastlinjak je primeren predvsem za podaljšanje sezone, zaščito pred vetrom in močnim dežjem ter lažje nadzorovanje zalivanja. Ko se rastlina ukorenini, je pogostejša težava za steklom pregrevanje zaprtega rastlinjaka kot pomanjkanje tropske toplote.
Koliko rastlin bučk lahko posadim v rastlinjak?
Za številne zasebne rastlinjake je ena rastlina najboljša izbira za dober pridelek. Glede na sorto ji namenite približno 0,9 do 1,2 m uporabne širine ter pustite prost dostop do krošnje, vrat in strešnih oken. Druga rastlina je smiselna le, če ima vsaka listna krošnja svoj zračni koridor in ostanejo delovne poti udobne. Dve utesnjeni rastlini sta navadno manj koristni kot ena, do katere lahko dostopate z vseh pomembnih strani.
Ali je treba bučke v rastlinjaku ročno opraševati?
Ne nujno. Če zjutraj odprete vrata in okna ter lahko čmrlji ali drugi opraševalci redno dosežejo cvetove, je opraševanje mogoče tudi brez posega. Ročno opraševanje pa je preprosta in zanesljiva rešitev, če rastlinjak ostaja zaprt, je zjutraj hladno in deževno ali ženski zametki večkrat porumenijo in odpadejo. Zjutraj preverite, ali sta odprti obe vrsti cvetov, nato cvetni prah prenesite z mehkim čopičem ali svežim moškim cvetom.
Zakaj ima moja bučka veliko listov, a malo plodov?
Najprej preverite opraševanje, vročino in oskrbo z dušikom. Gosto, mehko listje lahko spodbuja preveč dušika, velika vročina pa obremenjuje cvetove in nastavljanje plodov. Preverite, ali se moški in ženski cvetovi odpirajo hkrati, zjutraj oprašite ročno in izboljšajte zračenje. Ne dodajajte samodejno še več gnojila. Na začetku je več moških cvetov brez ženskih običajno; mlada rastlina pogosto potrebuje le nekaj časa in enakomerne rastne razmere.
Ali naj bučkam v rastlinjaku obrezujem liste?
Zdrave rastline ne obrezujte radikalno. Odstranite le stare, močno poškodovane, očitno bolne liste ali tiste, ki trajno ležijo na mokrih tleh. S čistim rezom lahko odstranite tudi posamezne liste, ki povsem ovirajo dostop do ploda in središča rastline. Uporabite ostre, razkužene škarje in režite premišljeno. Rastlina potrebuje dovolj zdrave listne površine za razvoj pridelka. Primeren prostor je boljša rešitev kot nenehno obrezovanje bučke, posajene pretesno.
Viri in dodatna literatura
Dobre odločitve pri gojenju se začnejo z zanesljivimi viri.
Naslednji nemški in mednarodni strokovni viri so podlaga za nasvete o setvi, času sajenja, rastlinjaškem podnebju, biologiji cvetov, nastavljanju plodov in pogostih težavah. Lokalne razmere v Nemčiji se razlikujejo glede na regijo, nadmorsko višino, pomlad in zasnovo rastlinjaka. Splošna priporočila zato dopolnite z opazovanjem svoje grede in jih prilagodite razmeram v Sloveniji.
Več v ponudbi Bloomcabin: Klasični rastlinjak iz aluminija · Možnosti drsnih vrat za aluminijaste rastlinjake · Rastlinjaške zavese Bloomcabin
- Bavarska vrtnarska akademija – Bučke začnejo pospešeno rastiPraktični nasveti za vzgojo, sajenje, nego in obiranje bučk.
- Bavarska vrtnarska akademija – Priprave na zelenjavni vrtNasveti za setev, termine sajenja in zanesljivo mile rastne razmere.
- Bavarski deželni zavod za vinogradništvo in vrtnarstvo – Majhni rastlinjakiOsnove gradnje, prezračevanja, uporabe in gojenja pod steklom.
- Royal Horticultural Society – Kako gojiti bučkeGojenje, zalivanje, opraševanje in obiranje bučk na domačem vrtu.
- Royal Horticultural Society – Težave pri bučkah, velikih bučah in drugih bučnicahPrepoznavanje in razumevanje pogostih težav pri bučkah in drugih bučnicah.
- University of Minnesota Extension – Cvetenje in nastavljanje plodov pri bučnicahStrokovni nasveti o zaporedju cvetenja, opraševanju in nastavljanju plodov pri bučnicah.
Načrtujte prostor za jutranja opravila
Rodni rastlini namenite prostor, zrak in dober dostop.
Dober rastlinjak za bučke ni natrpan z možnostmi. Zasnovan je okoli proste poti, zgodaj odprtih zračnikov, vidnega središča rastline in vsakodnevnega zadovoljstva ob pravočasnem obiranju. Tako zaščitena površina postane premišljeno uporaben poletni prostor: dovolj topel za močno rast, dovolj odprt za opraševalce in dovolj udoben za kratek jutranji obhod.
Klasični rastlinjak iz aluminijaNačrtovalni nasvet: najprej določite sredinsko pot. Robove gred, mesta za rastline in delovne mize razporedite šele nato, tako da lahko brez težav dosežete vsako strešno okno, vsak cvet in vsak zrel plod. Površina, ki je na načrtu videti prazna, je v praksi najpomembnejši del rastlinjaške kulture, za katero je mogoče zanesljivo skrbeti.
Pri nadaljnjem načrtovanju razmerij, zasteklitve, zračenja in dostopov si pomagajte s klasičnim aluminijastim rastlinjakom ter si oglejte razpoložljive možnosti za klasični aluminijasti rastlinjak.