Gojenje krizantem v rastlinjaku
Vodnik za gojenje
Rastlinjak pri krizantemah omogoča lažje spremljanje rasti, vendar sam po sebi ne določi časa cvetenja. Pomembni so izbrana sorta, dolžina neprekinjene noči, temperatura, razmik in opora. Najprej določite cilj pridelave, nato preverite, ali naravni svetlobni režim ustreza načrtovanemu terminu.
Izbira krizantem za rez, lonce ali vrt
Najprej določite, ali boste krizanteme gojili za rez, kot lončnice ali kot vrtne grme. Rezane sorte se razlikujejo po tem, ali razvijejo en večji cvet na steblu ali več manjših socvetij, lončne pa so pogosto izbrane zaradi gostega, enakomernega razvejanja. Razlika vpliva na vršičkanje, odstranjevanje stranskih brstov, oporo in gostoto sajenja. Pri sadiki ali potaknjencu poiščite podatke o višini, načinu oblikovanja, odzivu na dolžino dneva in času do cvetenja. Za lončne sorte preverite tudi, ali so že vršičkane; sama barva cveta ne pove, kako bo rastlina rasla.
Če izbrane sorte še ne poznate, najprej posadite manjšo poskusno serijo. Tako boste videli, koliko prostora zavzamejo odrasle rastline, koliko poganjkov razvijejo in kako se odzovejo na svetlobni režim v vašem rastlinjaku. Zabeležite si datum sajenja, vršičkanja in pojava prvih cvetnih brstov; ta zapis bo pri naslednji seriji uporabnejši od ugibanja. Posamezne sorte jasno označite in zapiske vodite ločeno, da podatkov o kompaktni lončni krizantemi ne boste uporabili pri visoki sorti za rez. Ob prvem načrtu določite tudi, koliko rastlin želite vzgojiti in kje boste zanje opravljali posamezna dela. Za primerjavo razpoložljivega prostora si lahko ogledate rastlinjak Bloomcabin Prestige, pri katerem so navedene površine od 3,77 do 28,08 m². Na skici predvidite prostor za odrasle rastline, poti in delo, ne le mest za sadike. Če nameravate gojiti več skupin, vsaki pripišite namen pridelave in predvideni termin cvetenja. Tako boste že pred sajenjem opazili, ali načrt zahteva različne načine oblikovanja ali ločeno uravnavanje dolžine dneva.
Razporeditev gred, poti in razmik med rastlinami
Razmik določite glede na odraslo rastlino, ne le glede na majhno sadiko. Če se listi kmalu prepletejo v gosto, slabo dostopno maso, težje pregledujete spodnjo stran listov, zalivate ob vznožju in opazite prve znake škodljivcev. Pred sajenjem na tlorisu označite grede, poti, mesto za zalivanje in prostor, kjer boste odlagali nabrano cvetje. Do vseh rastlin morate priti brez stopanja na gredo; široke rastline ali posode zato potrebujejo več prostora, kot ga nakazuje sam premer lončka.
Za točen razmik upoštevajte navodila za sorto in način pridelave, saj visoka krizantema za rez in kompaktna lončna rastlina ne potrebujeta enake postavitve. V loncih upoštevajte tudi dostop za obračanje, pregledovanje in odstranjevanje odcvetelih delov. Pri primerjavi večjih tlorisov si lahko ogledate prostorni rastlinjak Orangerie, za katerega so navedene površine od 47 do 70 m². Od skupne površine odštejte prehode in delovni prostor, nato preverite, koliko ga ostane za rastline ob načrtovanem razmiku. Na skici ne označite le sredine loncev, temveč tudi prostor, ki ga bodo zavzeli razviti poganjki. Preverite, ali boste lahko dosegli sredino vsake skupine, ne da bi premikali sosednje rastline ali se naslanjali nanje. Pri gredah z oporno mrežo predvidite dostop do njenih robov, pri lončnicah pa prostor, kjer boste rastlino lahko pregledali z vseh strani. Razporeditev presojajte tudi ob času cvetenja: takrat morate med rastlinami delati in prenašati cvetje, ne da bi pri tem stiskali cvetove ob poti.
Cvetenje krizantem je odvisno od dolžine noči
Veliko sort krizantem za rez in lončnice cveti kot odziv na kratke dneve oziroma dolge, neprekinjene noči. Rastlina ne zaznava le tega, koliko ur je svetlo, temveč tudi trajanje temnega obdobja; dolžina noči, ki sproži cvetenje, je odvisna od sorte. Med vegetativno rastjo daljši dan pri številnih sortah pomaga odložiti nastanek cvetnih brstov. Kljub temu ustrezno razmerje med dnevom in nočjo ne nadomesti dovolj močne svetlobe za rast: šibka dnevna svetloba lahko oslabi poganjke, četudi je trajanje svetlega in temnega obdobja ustrezno.
Na etiketi ali v katalogu poiščite, kako se izbrana sorta odziva na dolžino dneva in ali je označena kot zgodnja ali pozna. Ne sklepajte, da se bodo vse krizanteme odzvale enako samo zato, ker pripadajo isti skupini. Če boste v istem prostoru gojili sorte z različnim časom cvetenja, označite njihove grede in vnaprej premislite, ali jih boste lahko osvetljevali ali zatemnjevali ločeno. Pri vsaki skupini zapišite, ali jo boste pustili cveteti ob naravnem krajšanju dneva ali boste čas cvetenja uravnavali. Tako boste ločili zahteve rastlin od opreme, ki jo zares potrebujete. Pri primerjavi tlorisov lahko vključite klasični aluminijasti rastlinjak, pri katerem so navedene površine od 3,77 do 28,08 m². Načrtovane skupine vrišite v izbrani tloris, možnosti ločenega nadzora svetlobe pa preverite posebej. Sama razdalja med dvema gredama še ne odgovori na vprašanje, ali lahko zanju zagotovite različen režim. Posebej razmislite o večernem delu: dostop do ene skupine ne sme prekiniti načrtovanega temnega obdobja druge.
Odzivni čas sorte določa koledar cvetenja
Pri načrtovanju uporabite odzivni čas, naveden za sorto. Dobavitelji lahko uporabljajo oznake, kot so 6-, 8- ali 10-tedenska sorta; število praviloma pomeni približen čas od začetka kratkega dne do cvetenja v opredeljenih pogojih. Ne pomeni časa od sajenja in ne zagotavlja natančnega datuma. Na razvoj vplivajo tudi starost in ukoreninjenost rastlin, temperatura, svetloba ter vršičkanje. Če je sorta označena kot 8-tedenska in želite cvetenje okoli 1. novembra, začetek kratkega dne okvirno načrtujte v začetku septembra, nato pa račun prilagodite navodilom za sorto.
Začetek kratkega dne okvirno določite z odštevanjem odzivnega časa od želenega datuma cvetenja. Sorte z različnimi odzivnimi časi razporedite tako, da lahko vsaki zagotovite predvideni svetlobni režim. Najprej naj se rastline dobro ukoreninijo in razvijejo potrebno število poganjkov; nato začnite z režimom, ki ga priporoča dobavitelj. V koledar ločeno vnesite sajenje, vršičkanje, začetek kratkega dne in pričakovano cvetenje. Tako bo razvidno, na katero razvojno obdobje se nanaša posamezen datum. Pri poskusni seriji zabeležite tudi pojav prvih popkov in čas, ko so cvetovi primerni za rez. Če cvetenje odstopa od načrta, primerjajte te vmesne zapise, ne le končnega datuma. Za prostorski načrt si lahko ogledate stenski aluminijasti rastlinjak, za katerega so navedene površine od 3,69 do 14,34 m². Ob vsaki načrtovani skupini označite njen termin cvetenja in predvideni čas sprostitve prostora. Tako boste videli, katere serije bodo v rastlinjaku hkrati, in se izognili načrtu, v katerem isto mesto prezgodaj namenite naslednjim rastlinam. Možnosti zatemnjevanja preverite neodvisno od navedene površine.
Kdaj uporabiti dodatno osvetlitev ali zatemnjevanje
Dodatna osvetlitev ni potrebna samo zato, ker krizanteme rastejo v rastlinjaku. Uporabna je, če želite med vegetativno rastjo podaljšati zaznani dan in s tem pri občutljivi sorti odložiti cvetenje, ali če rastline potrebujejo več svetlobe za kakovostno rast. Osvetljevanje za uravnavanje fotoperioda in svetloba za rast nista povsem ista naloga, zato izberite režim glede na namen in podatke o sorti. Če vam ustreza običajno jesensko cvetenje, pogosto zadostuje naravno krajšanje dneva, brez umetnega poseganja v svetlobni režim.
Zatemnjevanje je lahko koristno, kadar želite cvetenje spodbuditi v času, ko so dnevi še dolgi, vendar mora biti temno obdobje dosledno. Svetloba, ki ponoči prihaja skozi odprtine ali od delovnih luči, lahko zmoti predvideni režim; zato preglejte prostor in preverite časovnik. Uporabljajte neprosojno prekrivalo po urniku, ki ga priporoča dobavitelj, ter pazite, da rastlin med zatemnjevanjem ne izpostavite pregrevanju. Pred začetkom serije uskladite urnik prekrivanja z zalivanjem, pregledovanjem in drugimi opravili. Zapišite, kdo bo prekrivalo nameščal in odstranjeval, če dela ne boste opravljali sami. Pri primerjavi prostora za takšno ureditev lahko pregledate aluminijasti rastlinjak Limited Edition, pri katerem so navedene površine od 3,77 do 28,08 m². Za izbrano izvedbo preverite dejanske mere in možnosti opreme, vključno z dostopom do prekrivala. Ocenite tudi, ali lahko med zatemnjevanjem spremljate temperaturo pri rastlinah, ne da bi prekinjali temo. Če vam ustreza naravno jesensko cvetenje, takšne ureditve ne načrtujte zgolj zato, ker je mogoča; izhajajte iz zahtev sorte in želenega termina.
Opora in oblikovanje krizantem glede na način gojenja
Višje krizanteme za rez se lahko pod težo cvetov nagnejo ali poležejo, zato jim pravočasno zagotovite oporo. Pogosto se uporablja vodoravna podporna mreža nad gredo ali posamezne opore; izberite način, ki ustreza višini rastlin in omogoča dostop za zalivanje, pregled in rez. Mrežo namestite, ko so poganjki še mladi, nato jo po potrebi prilagajajte rasti. Če z oporo čakate, dokler se stebla že upognejo, jih boste težje poravnali, ne da bi jih poškodovali. Poganjki naj bodo podprti, ne stisnjeni ali ujeti v mrežo.
Način oblikovanja prilagodite cilju. Pri standardnih krizantemah za rez se osredotočite na izbrano glavno steblo in odstranite stranske brste, če želite večji cvet; pri sortah z več socvetji pustite več stranskih poganjkov. Lončne krizanteme pogosto vršičkamo, da se bolj razvejajo, vendar poseg lahko vpliva na čas cvetenja. Zato ga uskladite z odzivnim časom sorte in zapišite datum posega. Pred delom jasno označite skupine, pri katerih želite en večji cvet, in tiste, pri katerih ohranjate več socvetij. Enakega oblikovanja ne uporabite samodejno pri vseh rastlinah v gredi. Pri razporeditvi podporne mreže in poti lahko primerjate tudi rastlinjak T-model, za katerega so navedene površine od 16,52 do 30 m². Preverite dejansko višino in tloris izbrane izvedbe ter na načrtu označite predvideno višino rastlin z oporo. Opora mora ostati dostopna tudi pozneje, ko so poganjki razvejani. Preverite še, kako boste stebla ob rezu sproščali iz mreže, ne da bi pri tem poškodovali sosednje poganjke. Potrebnega prostora zato ne ocenjujte samo ob sajenju.
Temperatura in zračenje vplivata na razvoj
Za številne komercialne krizanteme za rez se kot orientacija uporabljajo zmerne dnevne temperature okoli 18–22 °C in nočne okoli 15–18 °C. To ni univerzalna nastavitev za vse sorte ali razvojne faze: pri izbiri upoštevajte navodila dobavitelja. Pri nekaterih sortah lahko tople noči, zlasti v času nastavljanja cvetnih brstov, zamaknejo cvetenje, hladnejše razmere pa upočasnijo rast. Temperaturo merite pri rastlinah in si zapisujte dnevne ter nočne vrednosti; odčitek pod streho vam ne pove vedno, kakšne razmere imajo poganjki v gredi.
Rastlinjak se lahko ob sončnem vremenu hitro ogreje, tudi če je zunaj zmerno hladno. Redno zračite in opazujte, ali se na listih ali ob konstrukciji nabira kondenz; zastal zrak in dolgotrajna vlaga povečata težave pri gojenju. Načrtujte dostop za pregledovanje in pazite, da natrpana postavitev ne ovira prezračevanja. Pri primerjavi modelov lahko pregledate piramidni rastlinjak Oasis, za katerega so navedene površine od 5,53 do 18,9 m². Podatke o odprtinah in možnostih zračenja preverite posebej, saj jih iz površine ni mogoče razbrati. V svojem načrtu označite tudi mesta, kjer boste spremljali temperaturo. Meritve naj bodo povezane z zapiski o razvoju rastlin, da boste ob zamiku cvetenja lahko primerjali razmere v posameznih obdobjih. Če uporabljate zatemnjevanje, beležite tudi temperaturo v času, ko so rastline prekrite. Pri primerjavi dveh serij ni dovolj vedeti, da sta rasli v istem rastlinjaku; pomembno je, kakšne dnevne in nočne razmere ste dejansko izmerili. Tako boste lažje presodili, katere nastavitve ohraniti pri naslednji seriji.
Enakomerna vlaga, prehrana in higiena nasada
Krizanteme zalivajte tako, da je rastni substrat enakomerno vlažen, ne pa stalno razmočen. Posode se lahko izsušijo hitreje kot greda, zato vlago preverjajte tudi pod površino in ne zalivajte zgolj po urniku. Če je izvedljivo, zalijte ob vznožju rastlin in ne močite listov pozno zvečer; mokro listje se v slabo prezračenem prostoru počasneje suši. Hranila dodajajte po navodilih za uporabljeni substrat ali gnojilo. Preveč bujna, mehka rast ni nujno prednost, zato ne povečujte odmerkov samo zato, da bi rastline hitreje zrasle.
Redno odstranjujte odmrle liste in odcvetele cvetove ter po vsaki seriji očistite lonce, pladnje in delovno površino. Tako lažje opazite težave in zmanjšate količino rastlinskih ostankov, v katerih se lahko zadržujejo škodljivci. Pribor razporedite tako, da imate čiste pripomočke pri roki, uporabljene posode pa odlagajte na mesto, kjer jih boste očistili pred ponovno uporabo. Če potrebujete prostor za orodje in zalivalni pribor, lahko v primerjavo vključite rastlinjak z vgrajenim skladiščem, pri katerem so navedene površine od 5,52 do 28,08 m². Preverite, kako sta pri izbrani izvedbi razporejena gojitveni in skladiščni del, da celotne površine ne boste šteli kot prostor za rastline. Ob skladišču predvidite tudi pot za prenašanje loncev, substrata in odstranjenih rastlinskih delov. Ureditev naj omogoča, da rastlinske ostanke sproti odnesete iz nasada, ne da bi jih odlagali med zdrave rastline. Ob koncu serije preglejte še prostor pod mizami in ob robovih gred, da čiščenje ne bo omejeno le na najbolj vidne površine.
Rastline redno pregledujte zaradi škodljivcev in bolezni
Rastline pregledujte vsaj enkrat na teden, ob toplem in suhem vremenu pa pogosteje. Posebno pozornost namenite mladim vršičkom, popkom in spodnji strani listov, kjer se lahko pojavijo listne uši, resarji ali pršice. Rumenenje, drobne svetle pike ali deformirani listi so razlog za natančnejši pregled, ne pa sami po sebi zanesljiva diagnoza. Nove rastline nekaj časa opazujte ločeno od glavnega nasada in jih ne razporedite takoj med zdrave. Če opazite težavo, najprej ugotovite, za kaj gre, preden uporabite sredstvo za varstvo rastlin.
Siva plesen se lažje razvije na odmrlih ali poškodovanih delih rastline, če ostajajo vlažni, zato jih odstranjujte in izboljšajte kroženje zraka. Zbit nasad, dolgotrajno mokro listje in slabo zračenje otežijo tudi zgodnje odkrivanje težav. Čiste škarje in delovna površina zmanjšajo možnost prenosa težav med gredami, zlasti ko menjate sorto ali serijo. Pri sumljivih rastlinah si zapišite, kje so se znaki pojavili in kako hitro napredujejo. Tako boste lažje ločili ponavljajoč se problem v določenem delu rastlinjaka od posamezne poškodbe ali neustreznega zalivanja.
Načrtujte rez in ravnanje z rastlinami po cvetenju
Pri rezanih krizantemah upoštevajte stopnjo odprtosti cvetov, ki jo zahteva izbrana sorta in način uporabe. Standardni cvetovi in vejice z več socvetji se ne režejo nujno v isti fazi, zato se ravnajte po podatkih dobavitelja ali zahtevah kupca. Za rez uporabljajte čisto, ostro orodje in stebla čim prej prestavite v čisto vodo. Odstranite liste, ki bi bili potopljeni, ter cvetove zaščitite pred stiskanjem med prenašanjem. Po končani seriji odstranite ostanke rastlin, da se v prazni gredi ne nabirajo odmrli listi in poganjki.
Če želite rastline ohraniti kot matične ali prezimiti lončnice, najprej preverite, ali je izbrana sorta primerna za tak način ohranjanja. Zastekljen rastlinjak sam po sebi ne zagotavlja, da pozimi ne bo zmrzali; spremljajte dejanske najnižje temperature in upoštevajte potrebe konkretne rastline. Pri naslednjem ciklu si pomagajte z zapiski o sajenju, vršičkanju, začetku kratkega dne, temperaturi in cvetenju. Primerjava teh podatkov vam pomaga presoditi, ali je zamik povezan z odzivom sorte, rastnimi razmerami ali izbranim časovnim načrtom. Za vsako serijo dodajte kratek povzetek: ali so bila stebla ustrezno podprta, ali ste do rastlin zlahka dostopali in ali je cvetenje ustrezalo načrtovanemu terminu. Ločite opažanja od domnev, saj en sam zamik še ne pojasni njegovega vzroka. Na tej podlagi boste lažje določili, kaj pri naslednji seriji ponoviti in kaj prilagoditi.
Pogosta vprašanja
Ali je za krizanteme v rastlinjaku nujna umetna svetloba?
Ne. Če gojite sorto, ki cveti ob naravnem krajšanju dneva, in vam ustreza njen običajni čas cvetenja, dodatna osvetlitev ni samodejno potrebna. Uporabna je predvsem za podaljšanje dneva med vegetativno rastjo ali za usklajevanje cvetenja; pri tem upoštevajte odziv izbrane sorte.
Kdaj začnem zatemnjevati rastline?
Najprej preverite odzivni čas sorte in načrtovani datum cvetenja. Od ciljnega datuma odštejte število tednov, navedenih za sorto, nato upoštevajte še njeno razvojno fazo in pogoje v rastlinjaku. Začetek zatemnjevanja ni enak za vse krizanteme.
Ali vse krizanteme potrebujejo oporo?
Ne. Opora je posebej koristna pri višjih sortah za rez, katerih stebla se lahko upognejo pod težo cvetov. Kompaktne lončne sorte je morda ne potrebujejo, vendar je to odvisno od njihove rasti in načina oblikovanja. Opore namestite, preden se stebla začnejo nagibati.
Kakšna temperatura je primerna za gojenje krizantem?
Za številne rezane sorte se kot orientacija uporabljajo zmerne dnevne temperature okoli 18–22 °C in nočne okoli 15–18 °C. To niso univerzalne nastavitve: upoštevajte navodila za sorto, razvojno fazo in odziv rastlin ter spremljajte dejansko temperaturo pri rastlinah.
Ali lahko rezane in lončne krizanteme gojim skupaj?
Lahko, vendar se lahko njihove potrebe glede oblikovanja, opore, razmika in zalivanja razlikujejo. Če želite pri eni skupini cvetenje prestaviti, pri drugi pa ne, ju razporedite tako, da lahko ločeno uravnavate svetlobni režim. Zapišite tudi, katere rastline ste vršičkali in kdaj.
Za začetek zadostuje majhna, jasno označena serija ene sorte. Zabeležite sajenje, vršičkanje, začetek kratkega dne, temperaturo in datum cvetenja. Ti podatki vam bodo pokazali, ali je bil izbrani režim svetlobe ustrezen in kdaj je treba naslednjič namestiti oporo ali prilagoditi razmik. Tako lahko čas cvetenja načrtujete na podlagi dejanskega odziva rastlin, ne splošnega koledarja.
