Jedilni in sprostitveni del pod eno pergolo
NAČRTOVANJE PERGOLE
Jedilna miza in sedežna garnitura lahko pod isto pergolo služita različnim dejavnostim hkrati, če načrt upošteva pohištvo med uporabo in ne le njegovega obrisa na prazni terasi. Največ težav nastane, ko odmaknjen stol poseže v prostor za naslanjač ali ko pot do hiše poteka skozi sedežni del. Zato najprej izmerite prostor za obe dejavnosti, določite glavno pot in preverite, ali lahko ena oseba sedi, medtem ko se druga premika.
Kaj pomeni, da coni delujeta hkrati
Ko načrtujete hkratno uporabo jedilnega in sprostitvenega dela, si predstavljajte trenutek, ko so stoli zasedeni, ne le urejene postavitve pred prihodom gostov. Pri mizi mora nekdo vstati, se umakniti ali seči po jedi; v sprostitvenem delu lahko drugi medtem sedijo, berejo ali se pogovarjajo. Vmes je treba odnesti pladenj, odložiti kozarec ali odpreti vrata. Zapišite običajno število oseb v obeh conah ter pohištvo, ki ga redno uporabljate. Če občasno dodate otroški ali pomožni stol, označite tudi njegov položaj. Upoštevajte še, ali gre predvsem za hitre obroke ali daljše druženje, saj se pri slednjem stoli in spremljevalni predmeti uporabljajo dlje. Tako ocenjujete dejansko rabo, ne le videza.
Za osnovo vzemite običajno uporabo obeh delov: na primer večerjo, ko se v sprostitvenem delu še kdo zadrži, hkrati pa nekdo odide do vrta. Nato preverite še drugo pogosto situacijo: ena oseba vstane od mize, druga gre mimo s krožnikom, tretja pa ostane na naslanjaču. Ni treba, da ena postavitev brez težav sprejme vsako izjemno praznovanje; pomembneje je, da pri redni uporabi ni treba umikati pohištva. Zapišite, katera dejavnost ima prednost, če je terasa zasedena, in kateri prehod mora ostati prost. Ločite nujni prostor za sedenje od prostora za dodaten stol, ki ga lahko pospravite. Tako boste lažje presodili, ali je težava v velikosti prostora ali zgolj v enem kosu pohištva.
Izmerite prostor in pohištvo v dejanskem položaju
Na papir ali v preprosto tlorisno skico vnesite vse, česar po ureditvi ne morete premakniti: rob terase, fasado, stopnice, ograjo, večje korito ter položaj vrat in njihov lok odpiranja. Izmerite razpoložljivo širino in globino na več mestih, če terasa ni pravilna pravokotna površina. Označite tudi prag ali spremembo višine, ki jo boste redno prečkali. Nato izmerite mizo, vsak tip stola, kavč, naslanjač, počivalnik in stranske mizice. Pri stolih zabeležite položaj, ko so potisnjeni k mizi, pa tudi prostor, ki ga zasedejo, ko se oseba usede ali vstane. Za načrt je odločilna največja uporabljena mera, ne najmanjši obris pospravljenega pohištva.
Šele nato primerjajte skico z velikostjo izbrane pergole. Pri pregledu velikosti pergole Bloomcabin je naveden razpon od 9 do 24 m²; ta podatek pomaga pri prvem izboru, ne potrdi pa samodejno, da bosta miza s stoli in sprostitveni del udobno stala skupaj. Površina sama ne pokaže, kje so stebri, koliko prostora ostane ob robu ali kje morate ohraniti prehod. Poiščite konkretne mere izbrane izvedbe in jih prenesite na tloris, vključno z njenim zunanjim obrisom. Mere pohištva in pergole rišite v istem merilu, da boste lahko primerjali tudi posamezne razmike, ne le skupnih površin. Na skici ločeno označite obrise pohištva in prostor za njegovo uporabo. Tako se bo pokazalo, ali se prekrivata samo območji za občasno premikanje ali pa odmaknjen stol že posega v stalno mesto naslanjača. Če položaj podpor ali zunanje mere niso jasni, zanje vprašajte, preden dokončate razporeditev.
Izberite razporeditev glede na obliko terase
Na širšem pravokotnem tlorisu lahko coni razporedite vzporedno: jedilni del na eni strani, sprostitveni na drugi. Takšna postavitev je pregledna, vendar zahteva dovolj prostora za globino mize, odmik stolov, globino sedežne garniture in pot, ki ne poteka skozi območje stolov. V skici označite, s katere strani boste najpogosteje postregli in po kateri strani se prihaja do vrtnih vrat; sicer se lahko najkrajša pot znajde prav za sedečimi. Če je mogoče, obrnite sedeže tako, da se ljudje pogovarjajo, ne da bi naslonjala zapirala prehod. Prednost vzporedne postavitve je ločena raba, slabost pa večja potrebna širina. Ne izberite je, če bi bila pot le ozek ostanek med zasedenima skupinama.
Na ozkem, podolgovatem prostoru lahko bolj ustreza razporeditev, pri kateri je ena cona za drugo, pot pa poteka ob dolgi stranici. V širšem tlorisu v obliki črke L lahko miza zavzame en krak, naslanjači pa drugega, vendar vogal ne sme postati križišče vseh poti. Konceptualni primer brez določenih mer: miza bliže izhodu iz hiše, sprostitveni del na mirnejšem koncu ter neprekinjena pot vzdolž zunanjega roba. Vrstni red obrnite, če je glavni dostop z vrta ali če bi sprostitveni del oviral pot iz kuhinje do mize. Za primerjavo konkretnih mer si lahko ogledate tudi bioklimatsko pergolo Bloomcabin. Pri presoji obeh razporeditev ohranite enako število sedežev in iste kose pohištva, sicer primerjava ne bo pokazala prednosti posamezne postavitve. Preverite še dostop do bolj oddaljene cone: do nje naj bo mogoče priti tudi takrat, ko je bližnja v celoti zasedena. Naziv izvedbe sam ne pove, ali bo vaš tloris ustrezal.
Ohranite neposredno pot do mize in vrta
Pot med hišo, mizo in vrtom narišite kot neprekinjen pas, ne kot prostor, ki ostane po razmestitvi pohištva. Začnite pri vratih, ki jih dejansko uporabljate, in sledite običajni poti do mize ter naprej do vrta, stopnic ali drugega izhoda. Vrišite odprto vratno krilo in prostor za dostop do kljuke; zaprta vrata na risbi lahko skrijejo, da pri odpiranju zadenejo ob stol. Pot za naslonjali naj bo ločena od prostora, ki ga ljudje potrebujejo za odmikanje stolov in vstajanje. Sicer je na prazni terasi lahko videti prehodna, med obrokom pa ni več uporabna. Preverite tudi, ali je z glavne poti mogoče priti do vseh sedežev. Če je izhod samo po eni strani, mu namenite prednost.
Preizkusite pot tako, kot jo uporabljate: z rokami, polnimi krožnikov, z vrečko iz kuhinje ali medtem, ko se drugi že pogovarjajo. Če nosite pladenj, naj obračanje ne zahteva premikanja stola ali mizice. Posebej preverite zavoj od vrat proti mizi ter mesto, kjer boste pladenj odložili. Pomembno je, da se lahko do mize približate, ne da bi se morali sedeči vsakič umakniti. Če se po terasi premika voziček ali drug pripomoček, upoštevajte njegovo dejansko širino in prostor za zavoj, ne splošnega minimuma. Pri terasi ob fasadi v skico vključite vrata in okna; kot eno od možnosti si lahko ogledate stensko pergolo Bloomcabin, natančne mere, pogoje pritrditve in primernost objekta pa preverite pri usposobljenem izvajalcu. Na tlorisu označite tudi mesto, kjer se poti do mize in vrta razcepita. Tam naj ne stoji pomožni stol, ki bi ga morali pri vsakem prehodu prestavljati.
Pri jedilni mizi upoštevajte odmik stolov
Jedilna miza zavzame več prostora, kot ga kaže mera mizne plošče od roba do roba. Dodajte stole, razmak med njimi, prostor za roke in položaj, v katerem se oseba odmakne, da vstane. Če uporabljate stole z nasloni za roke ali širše fotelje, izmerite prav te kose, ne ožjega nadomestnega stola. Če sedite na več straneh mize, preverite dostop do vsakega sedeža, zlasti ob steni ali drugem kosu pohištva. Stol mora biti mogoče dovolj odmakniti, da se človek usede in vstane. Označite tudi, koliko stolov je običajno zasedenih hkrati, saj se pri polni mizi potreben prostor razlikuje od postavitve za dva. Splošna razdalja brez mer vaših stolov ni dovolj zanesljivo merilo.
Ob mizi določite še stran, s katere boste najpogosteje prinesli hrano, in mesto za pladenj ali posodo, če ga potrebujete. Če pot pri postrežbi poteka skozi sprostitveni del, jo premaknite ob rob ali spremenite smer mize, preden dodate pohištvo. Preverite, da odmaknjen stol ne zapre dostopa do sosednjega sedeža, vrat ali vrtne poti; med obrokom ljudje vstajajo tudi posamično, ne le ob prihodu in odhodu. Posebej preizkusite sedeža na koncih mize, če sta obrnjena proti drugi coni: njuna stola lahko posežeta prav v vmesni prehod. Ko imate vrisane zasedene stole, prostor za postrežbo in glavni prehod, načrt primerjajte s konkretnimi merami izbrane izvedbe pergole Bloomcabin. Če je prostor omejen le na enem koncu mize, najprej preverite njen položaj in usmeritev. Zmanjševanje razmika med vsemi stoli ne odpravi nujno težave na mestu, kjer se poti križajo. Navedena površina pergole je le izhodišče za primerjavo.
Sprostitveni del načrtujte z vsemi kosi pohištva
V sprostitvenem delu označite celoten prostor, ki ga pohištvo zasede med običajno uporabo. Pri kavču upoštevajte globino, ko ljudje sedijo, pri naslanjaču pa tudi prostor, potreben za vstajanje. Če imate počivalnik, tabure ali ločen podnožnik, narišite položaj, v katerem ga zares uporabljate, ne le zloženega ob sedežu. Pri mizici preverite dostop z vseh sedežev, kjer odlagate kozarce ali knjige. Tudi stranski stol, ki ga premaknete le občasno, lahko, ko je izvlečen, prekine pot med conama. Izmerite kose, ki so dejansko na terasi, in označite, katere lahko po uporabi pospravite.
Razporeditev sedežev vpliva tudi na to, ali se lahko ljudje pogovarjajo in hkrati mimo njih normalno prehaja. Dva naslanjača, obrnjena drug proti drugemu, sta lahko primerna za pogovor, vendar razmik med njima ne sme postati edina pot do mize. Preverite tudi sedež na koncu kavča: dostop do njega naj ne zahteva prestopanja čez podnožnik ali premikanja mizice. Sedežno garnituro postavite tako, da se uporabnik lahko usede brez premikanja stola pri jedilni mizi. Če morate za dostop premakniti kak kos, to označite kot začasno rešitev in presodite, ali vam ustreza pri vsakodnevni uporabi. Pri primerjavi z bioklimatsko izvedbo pergole Bloomcabin upoštevajte celoten tloris obeh con in poti. Prednost dajte sedežem, ki jih redno uporabljate; dodatni naslanjač je manj uporaben, če zaradi njega vsak prihod v sprostitveni del zmoti ljudi pri mizi. Tako boste preverili uporabnost vsakega sedeža, ne zgolj njihovega skupnega števila.
Preverite, kdaj je senca na obeh conah
Pri skupni strehi senca ni nujno enaka na vseh sedežih čez ves dan. Položaj sonca se spreminja, odprte stranice pa dopuščajo neposredno svetlobo, zlasti ko je sonce nizko. Opazujte teraso v urah, ko običajno obedujete in počivate, ne le opoldne ob ogledu. Zabeležite, ali sosednja stavba, drevo ali ograja meče senco na eno cono, medtem ko druga ostane na soncu. Če lokacije ne morete spremljati v več obdobjih, načrtujte z mislijo, da se bodo razmere spreminjale. Na skici lahko za različne ure označite, kateri sedeži so izpostavljeni, da odločitev ne temelji le na eni fotografiji.
Upoštevajte, kaj počnete v posamezni coni: pri mizi lahko moti bleščanje, med branjem pa se senca lahko hitro premakne. Stol začasno postavite na predvideno mesto in preverite pogled ob uri, ko ga boste najpogosteje uporabljali. Pri tem preizkusite tudi smer sedenja, ne le položaja stola: obračanje proti vrtu lahko pomeni drugačno izpostavljenost svetlobi kot pogled proti hiši. Če primerjate izvedbe bioklimatske pergole Bloomcabin, iz naziva ne sklepajte, kako bo določen del terase zasenčen; preverite podatke o strehi, orientacijo in položaj sedežev. Na skici ločeno zabeležite čas kosila in čas popoldanskega počitka, če takrat uporabljate različna dela terase. Nato presodite, ali razporeditev ustreza obema dejavnostma brez vsakokratnega prenašanja pohištva. Tudi večja površina sama ne zagotavlja, da bo senca ob pravem času padla na obe coni. Senco zato obravnavajte kot del razporeditve, ne kot samoumevno posledico skupne strehe.
Razmejitev jedilnega in sprostitvenega dela
Za občutek dveh ločenih con ni nujno postaviti fizične pregrade. Jedilni del lahko določita položaj mize in smer stolov, sprostitvenega pa razmik med sedeži ali nizka mizica. Preproga za zunanjo uporabo lahko označi območje, če ne poseže v pot in ne ovira premikanja stolov. Predmet, ki vizualno deli prostor, ne sme postati ovira pri odhodu od mize ali dostopu do vrat. Pustite dovolj prostora, da se stoli premikajo, ne da bi drseli v drugo cono; sicer bo meja obstajala le takrat, ko nihče ne sedi. Pri odprtem tlorisu naj razporeditev ostane jasna tudi takrat, ko sta oba dela zasedena.
Pomislite tudi na smer, v katero gledajo sedeči: jedilci morda želijo videti vrt, drugi pa raje sedijo bliže hiši ali stran od poti. Če pogovori pogosto potekajo v obeh delih hkrati, lahko z različno usmeritvijo sedežev nakažete dve skupini, glavno pot pa ohranite ob njiju. Preverite tudi, ali naslonjalo kavča zakriva pogled iz enega dela v drugega in ali vam takšna ločenost ustreza. Na terasi ob hiši naj pohištvo ne ovira dostopa do vrat ali okna. Za primerjavo je na voljo tudi stenska izvedba pergole Bloomcabin; mere in pogoje namestitve preverite za konkretno lokacijo. Pri določanju meje med conama upoštevajte tudi položaj mizic: vsaka naj bo dosegljiva iz pripadajočih sedežev, ne da bi segala na skupno pot. Izbira modela sama ne določi razmerja med conama. To je odvisno od odprtin, pohištva in tega, ali želite bolj povezano druženje ali dva nekoliko ločena prostora za sedenje.
Predvidite prostor za dodatke in umik pohištva
Vsakodnevno uporabo pogosto otežijo drobni predmeti, ki jih na tlorisu pohištva ni: blazine, odeja za hladnejši večer, pladenj, dodatni stol ali košara za drobnarije. Določite, kje bodo med uporabo in kam jih boste umaknili, kadar jih ne potrebujete. Če se morajo odlagati na jedilni stol, bo ta pogosto nedostopen; če ostanejo ob poti, jo zožijo. Za vsak predmet ne potrebujete posebnega kosa pohištva, koristno pa je poznati njegovo običajno mesto. Včasih ta pregled pokaže, da je treba zmanjšati število dodatkov ali izbrati manjšo mizico, ne pa nujno povečati celotne pergole.
Pergole ne obravnavajte kot zaprtega prostora, dokler podatki o konkretni izvedbi ne potrdijo, kakšno zaščito zagotavlja. Ne predpostavljajte, da so blazine, posoda ali drugi dodatki samodejno zaščiteni pred dežjem, vetrom ali soncem. Če boste ob slabšem vremenu prestavili stole ali se umaknili v hišo, preverite, ali začasno odloženi kosi zaprejo prehod ali onemogočijo uporabo druge cone. Vnaprej določite, kam lahko umaknete predmete in kateri sedeži morajo ostati dostopni. Tako načrt ne temelji samo na idealnem vremenu ali prazni terasi, temveč upošteva tudi običajno pospravljanje in prekinitve uporabe.
Tloris preizkusite v naravni velikosti
Pred dokončno izbiro preverite skico v naravni velikosti. Z lepilnim trakom na tleh označite rob mize, prostor za stole med uporabo, kavč, naslanjače, mizice in glavno pot. Posebej označite območje odpiranja vrat, ki mora ostati prosto. Če lahko, postavite dejansko pohištvo po označenih obrisih; sicer uporabite škatle ali druge predmete z enakimi zunanjimi merami. Nato naj ena oseba sede in vstane, druga pa gre mimo do vrta. Preizkusite še dostop do vseh sedežev, odmik stola in prenos pladnja, ko je sprostitveni del zaseden. Pot prehodite v obe smeri, saj lahko oviro opazite šele, ko se vračate od mize.
Po preizkusu označite mesta, kjer ste morali obstati, se obrniti bočno ali premakniti pohištvo. Nato spremenite po eno stvar, na primer smer mize ali položaj naslanjača, in ponovite isti prehod. Tako boste vedeli, katera sprememba je dejansko pomagala. Ko postavitev deluje, jo primerjajte z natančnimi merami izbrane pergole: zunanjim obrisom, položajem podpor in uporabnim prostorom pod streho. Pri modelu Bloomcabin Pergola uporabite mere konkretne izbrane velikosti, ne le skupne površine. Če je pergola načrtovana ob fasadi, upoštevajte tudi vrata in okna ter preverite pogoje postavitve. Če položaj stebrov ali zunanje mere niso jasni, zanje vprašajte pred naročilom; pri posegih v fasado ali podlago naj primernost preveri usposobljen strokovnjak. Na končni skici ohranite tudi obrise stolov med uporabo in označeno pot. Prav ti pokažejo, ali bosta obe coni uporabni hkrati, ko terasa ne bo več prazna.
Pogosta vprašanja
Koliko prostora naj pustim med jedilnim in sprostitvenim delom?
Za vse terase ni ene primerne razdalje. Izmerite stole, ko jih ljudje odmaknejo od mize, in določite pot, ki mora ostati prehodna. Nato na tleh preizkusite, ali se lahko mimo zasedenih sedežev premikate brez prestavljanja pohištva.
Je bolje coni razporediti vzporedno ali eno za drugo?
Odločata oblika prostora in položaj izhodov. Vzporedna postavitev lahko ustreza širši terasi, zaporedna pa podolgovati, če ob njej ostane pot. Obe različici narišite z dejanskimi merami pohištva in preverite, kako delujeta med hkratno uporabo.
Ali morata biti coni ločeni s pregrado?
Ne. Smer stolov, lega mize in razmik med skupinama pogosto zadostujejo, da je namen vsakega dela jasen. Preproga ali nizka mizica lahko pomagata označiti mejo, vendar ju umestite tako, da ne ovirata premikanja stolov in prehoda.
Kako preverim, ali je prehod dovolj širok?
Širino prilagodite dejanski uporabi: preverite, ali se lahko mimo odmaknjenega stola premakne oseba, ki nosi pladenj, in ali vrata ostanejo dostopna. Prehod označite na tleh ter ga preizkusite z zasedenim pohištvom; splošna številka ne nadomesti tega preizkusa.
Ali bosta obe coni ves dan v senci?
Tega ne morete sklepati samo iz površine pergole ali imena modela. Senca se spreminja glede na položaj sonca, odprte stranice in okolico. Preverite teraso ob urah, ko jo boste uporabljali, ter za konkretno izvedbo preglejte podatke o strehi.
Uspešna razporeditev pod eno pergolo ni odvisna samo od tega, ali se miza in sedežna garnitura prilegata na papirju. Upoštevati mora tudi zasedene stole, prostor za vstajanje, dostop do vrat in pot, ki ostane prehodna. Ko celoten tloris preizkusite v naravni velikosti, boste lažje ugotovili, ali je treba spremeniti položaj pohištva, zmanjšati število kosov ali izbrati drugačno velikost pergole.
