Kako velik zbiralnik deževnice potrebuje rastlinjak?
Zbiranje deževnice
Prostornine zbiralnika deževnice za rastlinjak ne določite samo po tlorisu objekta ali povprečni letni količini padavin. Najprej ocenite, koliko vode lahko zajamete s strehe, nato izmerite porabo rastlin v obdobju, ko jih največ zalivate. Zbiralnik mora pokriti načrtovano število dni brez učinkovitega dežja, njegov preliv pa mora varno odvajati presežek. Spodnji izračun loči količino, ki jo streha lahko zbere, od zaloge, ki jo dejansko potrebujete.
Pred izbiro preverite 1
Izmerite vodoravno površino strehe
Za osnovo vzemite vodoravno projekcijo strehe, katere odtok lahko zajamete, ne površine tal in ne seštevka poševnih strešnih ploskev. Pri preprosti dvokapni strehi je to dolžina rastlinjaka, pomnožena z vodoravno širino od zunanjega roba enega napušča do drugega, če zajemate odtok z obeh strani. Naklon ne poveča površine, na katero pada navpičen dež. Če žleb zajema samo eno stran, upoštevajte le projekcijo te strani. Pri nepravilni strehi jo razdelite na preproste dele in seštejte njihove projekcije. Pri primerjavi aluminijastih rastlinjakov iz linije Limited Edition navedeni razpon površin modelov ni nadomestilo za izmerjeno strešno površino.
Napušč vključite samo tam, kjer odtok z njega res vodi do zbirnega roba; voda, ki steče mimo, ne prispeva k zalogi. Pri pravokotni projekciji z dolžino 6 m in širino 3 m znaša zbirna površina 18 m². To je uporabna začetna ocena, vendar preverite, ali so mere v načrtu zunanje ali notranje. Dolžine poševnega stekla ne uporabite kot vodoravne širine, saj bi površino napačno povečali. Pri strehi nepravilne oblike vsak del izmerite posebej in pazite, da iste površine ne vštejete dvakrat. Tako dobite površino za formulo, še preden upoštevate padavine in izgube.
Izračun dotoka iz količine padavin
En milimeter padavin na enem kvadratnem metru pomeni en liter vode pred izgubami. Ocenjeni dotok zato izračunate tako, da strešno zbirno površino v m² pomnožite s padavinami v mm in faktorjem zajema. Ta faktor, zapisan kot število med 0 in 1, ocenjuje, kolikšen delež vode dejansko pride v zbiralnik. Če ima streha 18 m², pade 20 mm dežja in za ponazoritev uporabite faktor 0,8, je ocenjeni dotok 288 litrov. Račun lahko razdelite na dva koraka: brez izgub bi dobili 18 × 20 = 360 litrov, po upoštevanju ponazoritvenega faktorja pa 360 × 0,8 = 288 litrov. Razlika 72 litrov v tem primeru predstavlja vodo, ki je ne shranite. Faktorja 0,8 torej ne odštejete od količine vode, ampak z njim pomnožite izračunano količino. Ni univerzalno pravilo ali zagotovljen izkoristek; rezultat ostaja začetna ocena, dokler ga ne preverite v dejanskih razmerah.
Dotok se lahko zmanjša, če žleb ne zajame celotnega roba, če del vode odteče mimo ali če se začetni odtok namenoma preusmeri. Tudi mrežica oziroma filter vpliva na količino, ki jo shranite. Pri piramidnem rastlinjaku Oasis prav tako uporabite vodoravno projekcijo strešnih delov, ne vsote njihovih poševnih površin. Če faktorja ne poznate, zabeležite podatke za več deževnih dogodkov. Primerjavo otežijo zalivanje ali prelivanje med merjenjem, zato zapišite tudi začetno in končno stanje zbiralnika ter morebitno porabo vmes. En sam naliv ni dovolj za zanesljivo oceno.
Pred izbiro preverite 2
Razpored padavin in poletna zaloga
Za velikost zbiralnika je pomemben razpored padavin, ne samo letni seštevek. Podatki z bližnje meteorološke postaje ali lastni dežemer naj pokažejo, koliko dežja običajno pade v obdobju, ko rastlinjak največ zalivate, in kako dolga so sušna obdobja med deževji. Dež zunaj glavne sezone lahko zbiralnik napolni prej, vendar se voda ne shrani za pozneje, če jo porabite ali če presežek odteče skozi preliv. Ločite torej med količino padavin, možnim dotokom s strehe in vodo, ki jo lahko dejansko zadržite. Uporabite podatke za bližnjo okolico, saj se razmere razlikujejo tudi na krajših razdaljah.
Za boljši pregled naredite mesečno bilanco: začetna zaloga plus ocenjeni dotok minus poraba, pri čemer shranjena količina ne more preseči uporabne prostornine zbiralnika. V deževnem mesecu bo presežek odtekel, v sušnem pa se bo zaloga zmanjševala. Pri T-modelu oranžerije navedeni razpon površin od 16,52 do 30 m² sam po sebi ne pove, koliko vode bo na voljo v določenem mesecu. Za to potrebujete strešno projekcijo izbrane izvedbe in lokalni potek padavin. Mesečna bilanca je pregled, ne zagotovilo neprekinjene oskrbe: pomembno je tudi, ali dež pade pred zalivanjem ali šele po njem. Za izbrano sušno obdobje zato naredite še dnevni zapis. Vsak dan začnite s preostankom prejšnjega dne, prištejte morebitni dotok in odštejte porabo. Če izračun pokaže negativno zalogo, zapišite manjkajočo količino, ki bi jo morali zagotoviti od drugod. Tako boste ločili skupno mesečno pomanjkanje od pomanjkanja v posameznih dneh in videli, kdaj večja posoda sploh lahko pomaga.
Porabo rastlin izmerite v praksi
Porabo najlažje ocenite z zapisom dejanskega zalivanja. Za vsako gredo ali skupino loncev zabeležite količino vode na posamezno zalivanje in pogostost. Prostornino zalivalke lahko preverite z merilno posodo; uporabite lahko tudi števec, če ga že imate. Nekaj običajnih tednov in v toplejšem, bolj suhem obdobju zapisujte, koliko vode ste porabili. Povprečje za celo sezono je lahko prenizko za načrtovanje največje potrebe, en vroč dan pa ni primeren kot stalna dnevna poraba. V preprost zapis vključite datum, zalito gredo ali skupino loncev in porabljene litre. Če isti dan zalivate večkrat, količine seštejte; dneve brez zalivanja prav tako označite, da jih pri izračunu povprečja ne izpustite. Ob spremembi števila loncev ali zasajene površine dodajte opombo, sicer boste primerjali različen obseg zasaditve. Meritve nato razvrstite po obdobjih s podobno porabo. Tako lahko za izbrane sušne dni uporabite ustreznejše podatke, namesto da bi vse meritve združili v eno sezonsko povprečje. Cilj je oceniti porabo za izbrano obdobje, ne določiti splošne količine za vse rastline.
Lončnice, sadike in rastline v gredah imajo lahko različne potrebe, zato izračun samo po kvadratnih metrih pogosto zavaja. V porabo vključite dele, ki jih boste res zalivali, ne pa nezasajenih poti ali polic. Pri prostorni oranžeriji Bloomcabin je naveden razpon površin od 47 do 70 m², vendar velikost objekta sama ne pove, koliko bo zasajene površine ali koliko vode bo porabila. Če gojite različne rastline, beležite porabo po gredah oziroma skupinah loncev. Tako lahko načrtujete za dejanski obseg zasaditve in ne za celoten tloris.
Pred izbiro preverite 3
Zalogo določite glede na sušne dni
Ko poznate porabo, izberite obdobje, ki naj ga zbiralnik premosti brez zanesljivega novega dotoka. Če je načrtovana poraba D litrov na dan, število dni brez dežja pa N, osnovna potrebna zaloga znaša D × N. Pri nerednem zalivanju je natančneje, da seštejete količine za posamezne dni, namesto da uporabite dnevno povprečje. Dodajte rezervo za negotovost meritev, dodatne sadike ali spremenljivo vreme. Rezerva nima ene pravilne vrednosti: določite jo kot dodatno število litrov ali odstotek osnovnega izračuna in zapišite, kaj naj pokrije. Rezultat je potrebna uporabna prostornina, ne še nujno nazivna velikost posode.
Število dni izberite glede na svojo rutino, možnost dopolnitve vode od drugod in obdobje, za katero želite zagotoviti zalogo. Za previdnejši izračun preverite tudi možnost, da v izbranem obdobju ne pade nič dežja, namesto da se zanašate na vremensko napoved. Pri rastlinjakih Prestige izračun opravite za konkretno izvedbo in dejanski obseg gred; naziv modela ne določi, koliko suhih dni mora zaloga pokrivati. Če imate nadomestni vir vode, ga upoštevajte v načrtu, vendar ga ne zamenjujte z zagotovilom, da bo dež padel pravočasno. Rezervo vodite ločeno od osnovne porabe. Če ste v dnevno količino že vključili večjo porabo v vročem vremenu, naj dodatna rezerva ne pokriva istega povečanja še enkrat brez jasnega razloga. Primerjate lahko izračun z običajno porabo in izračun z večjo izmerjeno porabo, pri obeh pa uporabite isto število dni. Razlika pokaže, koliko na potrebno zalogo vpliva izbira dnevne porabe.
Primer izračuna za en rastlinjak
Vzemimo rastlinjak z izmerjeno vodoravno zbirno površino 18 m². Po dežju z 20 mm padavin in z zgolj ponazoritvenim faktorjem zajema 0,8 znaša ocenjeni dotok 18 × 20 × 0,8 = 288 litrov. To je količina, ki bi lahko pritekla med deževjem, če sistem zajame ocenjeni delež. Ne pomeni, da potrebujete zbiralnik prostornine 288 litrov ali da boste vso to vodo lahko shranili. Če je v njem že 100 litrov, lahko sprejme samo še toliko vode, kolikor dopušča preostala uporabna prostornina; presežek bo ob polni posodi odtekel skozi preliv. Dejanski dotok je lahko manjši zaradi izgub.
Zdaj ločeno izračunajte potrebo: pri porabi 25 litrov na dan za sedem dni brez dežja potrebujete 175 litrov. Če za ponazoritev dodate 20-odstotno rezervo, je to še 35 litrov, ciljna uporabna zaloga pa znaša 210 litrov. Delež rezerve je vaša predpostavka, ne splošno priporočilo; izberete lahko drugačno vrednost glede na zanesljivost meritev in nadomestno oskrbo. Dež z ocenjenim dotokom 288 litrov bi lahko zagotovil celotno ciljno zalogo, če bi imel zbiralnik dovolj prostora. Za ponazoritev vzemimo prav 210 litrov uporabne prostornine in predpostavimo, da med dežjem ne zalivate. Če je zbiralnik prazen, se shrani 210 litrov, preostalih 78 litrov pa odteče. Če je v njem že 100 litrov, lahko shranite le še 110 litrov, skozi preliv pa odteče 178 litrov. V obeh primerih je končna zaloga enaka, količina preliva pa različna. Večja posoda bi lahko zadržala več tega dotoka, vendar s tem ne bi spremenila izračunane sedemdnevne potrebe. Primer zato loči tri količine: dotok s strehe, shranjeno vodo in zalogo za zalivanje.
Pred izbiro preverite 4
Nazivna in uporabna prostornina
Pri izbiri primerjajte uporabno prostornino z izračunano potrebo, ne samo številke na etiketi. Nazivna prostornina običajno opisuje celotno prostornino posode, medtem ko je del vode lahko nedostopen zaradi lege izpusta, usedlin ali načina črpanja. Zato preverite, koliko vode lahko dejansko odvzamete, preden je treba zalivanje ustaviti ali zbiralnik dopolniti. Če računate na 210 litrov, preverite, ali izbrana posoda omogoča toliko uporabne zaloge; nazivna oznaka 210 litrov tega sama po sebi ne zagotavlja. Nedostopnega ostanka ne štejte med rezervo za zalivanje, saj ga z izbranim načinom odvzema ne boste mogli porabiti. Pri primerjavi posod zato ločeno zapišite nazivno prostornino, uporabno količino in zahtevano zalogo z rezervo. Tako boste primerjali enake podatke in videli, ali razlika med posodama pomeni tudi več vode za rastline. Če je znana samo nazivna prostornina, uporabna količina ostaja odprto vprašanje, ne potrjen del izračuna. Pri primerjavi večjih posod pomaga tudi pretvorba: 1 m³ pomeni 1.000 litrov. Upoštevajte še dostop za čiščenje in nadzor nivoja.
Več manjših posod lahko skupaj zagotovi želeno količino, vendar šteje le prostornina, ki jo lahko dejansko uporabite pri zalivanju. Če se polnijo ločeno, lahko ena preliva, druga pa ostane prazna; način povezave ali prečrpavanja je treba posebej preveriti. Posodo namestite tako, da sta pokrov in preliv dostopna, pri podlagi, priključkih ali črpalki pa upoštevajte navodila proizvajalca in po potrebi pridobite strokovno presojo. Pri primerjavi rastlinjakov Limited Edition z vgrajenim prostorom za shranjevanje ta prostor obravnavajte ločeno od zaloge deževnice; njegova velikost ne pove ničesar o prostornini zbiralnika.
Načrtujte odvod presežne vode
Preliv obravnavajte kot sestavni del načrta, ne kot dodatek, ki ga rešujete šele po izbiri posode. Med močnim dežjem se lahko zbiralnik napolni, četudi je bil pravilno izbran za sušno obdobje; ko je poln, ne more sprejeti naslednjega dotoka. Vnaprej določite, kam bo odtekala presežna voda in ali bo tam zastajala ob rastlinjaku, na poti ali ob sosednji površini. Ne računajte, da jo bo vsaka zemlja vedno vpila. Pri nagnjenem terenu, slabi odcednosti ali povezavi z obstoječim odvodom naj ustrezno rešitev preveri strokovnjak. To je vprašanje konkretne parcele, ne dodatnih litrov v posodi.
Voda lahko v žlebove prinese listje in druge delce, zato pri oceni uporabite dejanske izgube sistema. Mrežica za listje ali preusmeritev začetnega odtoka lahko zmanjša količino, ki jo shranite; te vode ne vštevajte kot polni dotok. Pred sezono in po njej preglejte zajemne robove, žlebove ter preliv, saj zamašitev spremeni predvideni odtok. Pokrov zbiralnika pomaga omejiti vnos večjih nečistoč, vendar sam po sebi ne pove ničesar o kakovosti vode za druge namene. Za velikost posode je pomembno, koliko vode ostane po filtriranju in morebitnem odvajanju začetnega toka.
Pred izbiro preverite 5
Uskladite zajem z obliko rastlinjaka
Oblika rastlinjaka vpliva na to, katere strešne robove lahko vključite v zajem in kam voda dejansko odteka. Teh podatkov ne razberete samo iz površine modela. Pri stenskem aluminijastem rastlinjaku preverite načrt izbrane izvedbe; ne sklepajte, da je celoten tloris zbirna površina ali da je mogoče zajeti vsak strešni rob. Enako velja za samostojne ali nepravilne oblike: za izračun uporabite projekcije strešnih delov, katerih odtok je mogoče usmeriti v zbiralnik. Pred izbiro posode potrdite tudi način odvajanja vode na konkretni konstrukciji, saj naziv modela ne potrjuje, da so žlebovi vključeni ali združljivi.
Prostornina in dostop do vode sta ločeni vprašanji. Dovolj velik zbiralnik še ne zagotavlja, da boste vodo priročno prenesli do gred ali da je primeren za izbrani način zalivanja. Če uporabljate zalivalko, v porabo vključite količino, ki jo dejansko prenašate. Če se zanašate na cev, črpalko ali samodejni sistem, v navodilih za opremo ločeno preverite zahteve glede pretoka, višinske razlike in priključkov. O tlaku ali zmogljivosti ne sklepajte iz prostornine zbiralnika. Za izračun je pomembno, da uporabite porabo pri načinu zalivanja, ki ga boste res uporabljali.
Pred izbiro preverite celotno bilanco
Pred izbiro zapišite zbirno površino strehe, lokalno količino padavin za izbrano obdobje, ocenjeni faktor zajema, izmerjeno porabo in število dni, ki naj jih zaloga pokrije. Iz njih izračunajte možni dotok in potrebno uporabno prostornino ločeno. Nato preverite dva skrajna primera: sušno obdobje z večjo porabo ter deževni dogodek, ko je zbiralnik skoraj poln. Prvi pokaže, ali zaloga zadošča, drugi pa, ali je preliv ustrezno načrtovan. Vrednosti zapišite skupaj z merskimi enotami in začetnim stanjem posode. Ko boste po sezoni poznali dejanski dotok in porabo, lahko popravite faktor ter rezervo.
Pri konkretnem rastlinjaku preverite mere izbrane različice in pot vode od strehe do zbiralnika. Stran klasičnega aluminijastega rastlinjaka je lahko izhodišče za primerjavo modela, ne pa dokaz, da so žlebovi, priključki ali dodatki vključeni; to potrdite v dokumentaciji ponudbe. Če ni jasno, katere mere opisujejo streho, pred izbiro zbiralnika pridobite ustrezen načrt. Tako posode ne boste izbrali zgolj glede na navedeno površino, preliv pa šele pozneje prilagajali nepreverjenemu odtoku. Končno prostornino določite po izračunani zalogi in prostoru, ki ga imate na voljo.
Pogosta vprašanja
Ali lahko prostornino zbiralnika izračunam iz tlorisa rastlinjaka?
Tloris je lahko samo grobo izhodišče. Izračun temelji na vodoravni projekciji strehe in na delu strehe, s katerega voda dejansko odteka v zbiralnik. Pri strehi z več žlebovi upoštevajte samo robove, ki so povezani z zajemom.
Koliko vode prinese 1 mm dežja?
En milimeter padavin na enem kvadratnem metru pomeni en liter vode pred izgubami. Za oceno dejanskega dotoka rezultat pomnožite s faktorjem zajema, ki upošteva, da vsa voda ne pride v zbiralnik.
Ali je faktor zajema 0,8 vedno primeren?
Ne. Vrednost 0,8 je v tem vodniku samo ponazoritvena predpostavka, ne univerzalno pravilo. Dejanski dotok je odvisen od strehe, žlebov, filtriranja in prelivanja. Če ga lahko izmerite, pri načrtovanju uporabite svoje podatke.
Koliko dni zalivanja naj pokrije zaloga?
Izberite obdobje, ki ga želite premostiti brez zanesljivega novega dotoka. Pri enakomerni porabi dnevno količino pomnožite s številom dni, pri neenakomerni pa seštejte načrtovane količine za posamezne dni. Dodajte jasno določeno rezervo. Število dni je odvisno od vaše porabe, vremenskih razmer in možnosti druge oskrbe z vodo.
Kam naj odteka voda, ko je zbiralnik poln?
Vnaprej določite ustrezno pot za presežno vodo, da ne zastaja ob rastlinjaku ali na prehodih. Pri zahtevnem terenu ali povezavi z obstoječim odvodom naj rešitev preveri strokovnjak; prostornina zbiralnika sama ne reši vprašanja preliva.
Prava velikost zbiralnika izhaja iz dveh ločenih računov: koliko vode lahko zajamete s strehe in koliko je potrebujete v obdobju brez dežja. Začnite z izmerjeno vodoravno projekcijo, lokalnimi padavinami in zapisom dejanskega zalivanja. Nato izberite uporabno prostornino za želeno število suhih dni ter načrtujte varen odvod presežka. Po prvi sezoni lahko ocene primerjate z zbranimi litri in porabo ter izračun prilagodite svojim razmeram.
