Premične klopi ali stalne grede v rastlinjaku?
Načrtovanje rastlinjaka
Pri odločitvi med premičnimi klopmi in stalnimi gredami je pomembno, kaj mora ista talna površina omogočati skozi sezono. Klopi ustvarijo dvignjen prostor za sadike in lonce, po odstranitvi pa lahko sprostijo del tal. Grede ohranijo stalno območje za gojenje in ne zahtevajo sezonskega prestavljanja. Nobena možnost sama po sebi ne poveča zmogljivosti rastlinjaka: pomembni so širina prehoda, doseg do rastlin in način uporabe poleti. Dva ponazoritvena tlorisa z enakimi merami pokažeta, kaj se v resnici spremeni; ne opisujeta velikosti nobenega prodajnega modela.
Klopi, grede in prostor za prehod
Pri primerjavi ločite tri površine: notranjo talno površino, odtis klopi oziroma gred in prostor za prehod. Gojitvena klop ponudi dvignjeno delovno površino za setvene pladnje ali lonce, vendar ne poveča talne površine rastlinjaka. Pod njo je lahko prazen prostor, a ga ne štejte kot uporabnega, če ga ne dosežete ali ga zapirajo noge, posode oziroma drugi elementi. Ko klop odstranite, se njen tloris sprosti, toda še vedno morate priti do rastlin in ohraniti prehod. Stalna greda ostane na svojem mestu tudi takrat, ko se zasaditev spremeni. V skici zapišite ločeno površino vrha klopi in njen talni odtis, da istega prostora ne prištejete dvakrat.
Premične klopi pridejo prav, če spomladi uporabljate dvignjeno površino za setev in lonce, poleti pa želite del tal nameniti posodam ali drugačni razporeditvi rastlin. Pri stalnih gredah ostaneta enaka rastna površina in prehod; taka ureditev ustreza, kadar večinoma gojite v zemlji. Pomembno je, ali se med sezonama spreminja samo zasaditev ali tudi način uporabe prostora. Če klopi prestavite le enkrat na leto, upoštevajte delo in prostor za shranjevanje. Premislite tudi, ali poleti želite rastline na klopi ali na tleh; možnost odstranitve brez načrtovane uporabe tal sama po sebi ne prinese praktične prednosti.
Ponazoritveni tloris 300 × 200 cm
Za izračun vzemimo notranjo pravokotno površino 300 × 200 cm, torej 6 m². To je ponazoritveni primer, ne podatek o velikosti prodajnega modela in ne priporočena mera za vsak rastlinjak. Na vhodnem koncu pustimo 50 cm globok pas, zato je preostali del po dolžini dolg 250 cm. Po širini 200 cm ga razdelimo na 70 cm ob levi strani, 60 cm za srednji prehod in 70 cm ob desni strani. Vsota 70 + 60 + 70 cm se ujema s predpostavljeno notranjo širino. Vhodni pas je samo del računske skice; njegova globina ne pove, koliko prostora potrebujejo vrata. Pri risanju najprej označite celoten pravokotnik in nato črto, ki loči vhodni pas od preostalega prostora. Šele za to črto narišite oba bočna pasova in srednji prehod. Tako bo jasno, da klopi oziroma grede niso dolge vseh 300 cm in da vhodnega pasu pri seštevanju ne prištevamo še enkrat k prehodu. Obe različici narišite z enako usmerjenim vhodom, da bo primerjava pregledna tudi ob poznejših spremembah.
Obe skici uporabita isti okvir. Dva bočna pasova merita po 70 × 250 cm, vsak torej 1,75 m², skupaj 3,5 m². Srednji prehod meri 60 × 250 cm oziroma 1,5 m²; vhodni pas meri 200 × 50 cm oziroma 1 m². Seštevek je 6 m², zato se primerjava res nanaša na enako notranjo površino. Pri konkretnem rastlinjaku ponazoritvene mere zamenjajte z izmerjenimi notranjimi merami ter upoštevajte vrata in druge dele, ki segajo v prostor. Za primerjavo navedenih velikosti modelov si lahko ogledate klasične aluminijaste rastlinjake z navedenimi površinami od 3,77 do 28,08 m², vendar razpon ne pove, ali ima izbrani model notranjost takšnih mer.
Tloris A: dve premični klopi
V spomladanski postavitvi postavite po eno klop vzdolž vsake dolge stranice. Skica se po širini bere takole: 70 cm klopi, 60 cm prehoda in 70 cm druge klopi; po dolžini sta obe klopi dolgi 250 cm. Vsaka ima površino 1,75 m², skupaj torej 3,5 m² dvignjene delovne površine. Na vhodnem koncu ostane ločen 50 cm globok pas. Klopi lahko služita setvenim pladnjem, loncem ali drugim posodam, če njuna konkretna izvedba dopušča tak način uporabe. Po osrednjem prehodu lahko pridete od vhoda do konca prostora, ne da bi stopali na klopi. Za uporabnejšo spomladansko skico vrišite še pladnje in lonce v njihovih dejanskih merah. Ne računajte samo, koliko jih lahko tesno postavite drugega ob drugega, temveč tudi, kako boste posameznega prijeli in odstranili. Če del klopi uporabljate za presajanje, ga označite kot delovno mesto in ga ne štejte hkrati kot površino za stalno postavljene posode. Tako boste ločili skupno površino klopi od dela, ki bo v resnici zaseden s sadikami.
Globina 70 cm in prehod 60 cm sta izbrana samo za primerjavo, ne kot splošni meri. Ker do rastlin ob zunanjem robu dostopate iz sredine, preverite, ali jih lahko dosežete čez celotno globino klopi; doseg je odvisen tudi od višine delovne površine in razporeditve posod. Če je zunanji rob predaleč, zmanjšajte globino klopi ali na eni strani predvidite ožji modul. Tudi prehod preskusite glede na predmete, ki jih redno prenašate. Pri stenski postavitvi ne predpostavljajte, da je mogoče ohraniti dve stranski klopi; pri stenskih rastlinjakih z navedenimi površinami od 3,69 do 14,34 m² razpored določite po dejanski notranji širini.
Poletna ureditev z odstranljivimi klopmi
Poletna postavitev pokaže, koliko tal lahko klopi sprostijo. Če odstranite eno klop, se sprosti pas 70 × 250 cm oziroma 1,75 m², druga klop in osrednji prehod pa ostaneta na mestu. V sproščeni pas lahko namestite talne posode ali drugače razporedite rastline, če ne posežete v pot. Če odstranite obe klopi, se sprosti 3,5 m² tal, ne pa vseh 6 m²: osrednji prehod meri 1,5 m², vhodni pas pa 1 m² in oba ostaneta del načrta. Številke kažejo prosto površino, ne napovedujejo, koliko rastlin bo vanjo mogoče namestiti. Prehod med sezonama lahko načrtujete tudi postopoma. Če ob začetku poletne ureditve na eni klopi še potrebujete prostor za sadike, na skici najprej odstranite samo drugo. Ob vsaki klopi zapišite, do kdaj jo boste uporabljali in kaj bo nato zasedlo njen prostor. S tem ločite končno poletno razporeditev od vmesne, v kateri morajo za nekaj časa sobivati spomladanske posode in nova zasaditev. Začasno polne klopi ne štejte kot že sproščena tla.
Da bi sprostili načrtovani pas, morate klop iz njega v celoti umakniti. Klop, ki jo zgolj odrinete na konec rastlinjaka, še vedno zaseda prostor in lahko ovira vrata ali prehod. Tudi premična izvedba ne pomeni samodejno, da jo je mogoče premikati z rastlinami in posodami na njej, zato preverite navodila za konkretno klop. Določite mesto za shranjevanje zunaj površine, ki jo želite sprostiti. Če razmišljate o rastlinjaku z vgrajenim prostorom za shranjevanje in navedenimi površinami od 5,52 do 28,08 m², posebej preverite mere shrambe; njen opis sam po sebi ne pove, ali lahko klop shranite vanjo.
Tloris B: dve stalni gredi
Drugi tloris ohrani enake mere, vendar klopi zamenjajo stalne grede. Ob vsaki dolgi stranici je greda velikosti 70 × 250 cm, med njima je prehod velikosti 60 × 250 cm, pri vhodu pa ostane prost pas 200 × 50 cm. Grede skupaj zasedajo 3,5 m², prehod 1,5 m² in vhodni pas 1 m², zato je celota spet 6 m². Takšna postavitev omogoča neposredno primerjavo: na istem mestu je enako širok gojitveni pas, spremeni se le to, ali je površina dvignjena na klopi ali stalno namenjena gredi.
Pri gredah ni treba prestavljati opreme ali iskati prostora za njeno shranjevanje; zasaditev lahko spreminjate znotraj stalnih pasov. Če so grede v tleh, načrtujte dostop do zemlje in robov; če so dvignjene, pri delu upoštevajte tudi višino obrobe. V tej skici vsako gredo dosežete samo s srednjega prehoda, zato je 70 cm globine lahko za nekatere postavitve preveč. Globino določite po dosegu in rastlinah, ne zgolj po želji, da na papirju prikažete večjo gredo. Pri izbiri drugega modela, denimo T-modela Orangerie z navedenimi površinami od 16,52 do 30 m², preverite dejansko obliko in notranje mere, preden prenesete skico.
Kaj se poleti spremeni pri stalnih gredah
Pri stalnih gredah poleti ne nastane prazen pas, ko se konča spomladanska uporaba: ista površina ostane namenjena rastlinam v gredi. Prednost je stalna razporeditev, brez premikanja klopi in iskanja prostora za shranjevanje. Zasaditev lahko spreminjate, vendar se zunanje mere gred in osrednji prehod ne spremenijo. Če želite poleti dodati večje posode, jih morate umestiti na drug prost del tal, ne na površino, ki je že zasedena z gredo. Zato pri načrtovanju ne štejte istega pasu hkrati kot gredo in kot mesto za lonce.
Pri poletnih rastlinah upoštevajte njihovo odraslo širino in dostop, ne le prostora, ki ga zavzamejo ob sajenju. Listje, posode ali opore lahko segajo čez rob grede in zožijo pot, ki je na praznem načrtu videti dovolj široka. Števila rastlin za 3,5 m² ni mogoče določiti brez podatkov o vrsti, razmiku in načinu vzgoje, zato ga ta primer ne ocenjuje. Tudi pri rastlinjaku Orangerie z navedenimi površinami od 47 do 70 m² sama navedena površina ne določi širine prehoda ali razporeda gred; za to so potrebne mere izbrane izvedbe.
Širina poti, vrata in dostop do rastlin
Pri poti računajte dejanski prosti razmik med najbližjimi ovirami, ne zgolj črte na skici. Rob klopi, okvir grede, posoda ali razrasla rastlina lahko zožijo prehod, vrata pa pri odpiranju lahko zasedejo del območja pri vhodu. V našem primeru je 60 cm le ponazoritvena širina prehoda, 50 cm pa vhodni pas, ne navodilo za izmero vrat. V tloris najprej vrišite vrata in prostor, ki ga potrebujejo, nato klopi oziroma grede in posode; šele potem izmerite, koliko poti ostane. Če redno prenašate pladenj ali zalivalko, preizkusite prehod s podobno širokim predmetom.
Pri preverjanju dostopa ločite hojo po prehodu od dela ob rastlinah. Morda lahko pridete do konca rastlinjaka, vendar se ob polni klopi ne morete udobno ustaviti, odložiti pladnja ali doseči posode ob zunanjem robu. Na skici označite mesta za zalivanje, pregledovanje rastlin in odstranjevanje posod. Preverite tudi dostop do zadnjega dela obeh bočnih pasov, ne le do njune sredine. Pri rastlinjaku Prestige z navedenimi površinami od 3,77 do 28,08 m² primerjajte te delovne položaje z notranjim tlorisom izbrane izvedbe. Tako boste poleg neprekinjene poti preverili še, ali lahko ob njej opravite predvideno delo.
Kam s klopmi po spomladanski sezoni?
Prilagodljivost klopi je koristna le, če postopek prestavitve ustreza vašemu delu. Zapišite, kaj bo na njih ob koncu pomladi: prazni pladnji, lonci, orodje ali še rastoče rastline. Če je treba vse najprej odstraniti, prestaviti klop in nato na novo urediti tla, gre za več opravil, kot kaže puščica na skici. Preverite tudi, ali je klop mogoče razstaviti na dele ali jo skozi vrata premakniti v celoti; ne predpostavljajte, da so vse premične klopi zložljive ali na kolesih. Pri razstavljivi izvedbi pri načrtovanju shranjevanja upoštevajte tako delovno ploščo kot podnožje. Prostor, predviden samo za ploščo, še ni nujno dovolj za vse sestavne dele. Zapišite tudi, kam boste odložili prazne pladnje in opremo, ki je bila prej na klopi, da se ne preseli na prehod. Predvideno mesto naj ostane dostopno tudi takrat, ko boste klop znova potrebovali; shranjevanje za drugimi sezonskimi predmeti bi pomenilo dodatno prestavljanje. Če klopi ne nameravate umikati, jo pri načrtovanju obravnavajte kot stalno oviro.
Določite konkretno mesto za klopi med poletno ureditvijo: v vrtni lopi, drugem prostoru ali delu rastlinjaka, ki ga ne štejete kot prosto površino za rastline. Če ostanejo v istem rastlinjaku, na risbi označite njihov dejanski odtis, saj se sproščena površina zmanjša za prostor, ki ga še vedno zasedajo. Pri izbranem modelu, na primer modelih Limited Edition z navedenimi površinami od 3,77 do 28,08 m², preverite notranji tloris in odprtino vrat; navedena površina ne pove, ali boste klop lahko prenesli ven.
Notranje mere za načrtovanje razporeditve
Ko veste, kakšno ureditev želite, jo preračunajte na notranje mere konkretnega rastlinjaka. Zunanja mera ali navedena skupna površina ne pokaže, koliko uporabnega prostora ostane med okvirjem, vrati in drugimi elementi. Na papir narišite eno skico za spomladansko uporabo in drugo za poletno; obe pripravite v istem merilu, da primerjate enak prostor. Na obeh označite iste stene in vhod, nato vrišite klopi oziroma grede, prehod ter prostor, ki ga potrebujejo vrata. Če načrt modela navaja notranje mere, jih uporabite; sicer jih preverite za izbrano izvedbo. Papirno postavitev lahko pred nakupom opreme ponazorite z označitvami na tleh v dejanski velikosti. Označite zunanje robove predvidenih klopi ali gred in med njimi opravite običajne gibe s praznim pladnjem ali loncem. Za ponazoritev klopi uporabite tudi predmet na predvideni delovni višini, saj talna oznaka pokaže samo njen odtis. Zabeležite, kje se morate obračati postrani ali segati čez predvideno površino. Takšen preizkus dopolni skico in pokaže, katero mero je smiselno prilagoditi.
Ne odločajte se samo po skupni kvadraturi. Najprej preverite, ali notranja širina omogoča pasove, ki jih potrebujete, nato pa, ali prehod ostane neprekinjen in ali lahko odstranljivo klop odnesete iz rastlinjaka. Pri rastlinjaku Bloomcabin Oasis z navedenimi površinami od 5,53 do 18,9 m² uporabite razpon površin kot začetni podatek, ne kot nadomestilo za ta izračun. Tloris v merilu pokaže, ali morate zožiti klop, zmanjšati gredo ali opustiti en modul, še preden uredite prostor.
Katera ureditev se ujema z vašim načinom pridelave?
Premične klopi izberite, če vam spomladi koristi dvignjena površina, poleti pa imate jasno določeno uporabo za sproščena tla in prostor za shranjevanje klopi. Stalne grede izberite, če boste večinoma gojili v zemlji, vam ustreza stalna razdelitev na grede in poti ter ne potrebujete praznega talnega pasu. Če se pri vas spreminja predvsem vrsta rastlin, ne pa osnovni način dela, so stalne grede lahko preprostejše za uporabo. Če poleti redno spreminjate celotno razporeditev, ima možnost odstranitve klopi več praktičnega smisla.
Ni treba izbrati povsem enotne rešitve. Ena stalna greda in ena odstranljiva klop v prikazanem tlorisu pustita 1,75 m² dvignjene površine za spomladansko delo, po odstranitvi klopi pa se sprosti še en stranski pas velikosti 1,75 m². Prehod širine 60 cm in vhodni pas ostaneta. Mešana ureditev zmanjša število premičnih delov, vendar ne sprosti tal pod stalno gredo. Pred odločitvijo narišite obe sezonski različici in preverite, katera opravila boste opravljali v vsaki; tako boste izbirali po načinu rabe, ne po domnevi, da premična oprema vedno pomeni več prostora.
Pogosta vprašanja
Ali premične klopi povečajo površino za gojenje?
Ne povečajo talne površine rastlinjaka. Ponudijo dodatno, dvignjeno delovno površino, njihov odtis pa zaseda prostor na tleh. Ko jih odstranite, se ta del tal sprosti, vendar morate še vedno ohraniti prehod in dostop do rastlin.
Je 60 cm dovolj širok prehod?
V ponazoritvenem tlorisu je 60 cm samo primerjalna mera, ne splošno priporočilo. Preverite, koliko prostora ostane med klopmi ali gredami, vrati, posodami in razraslimi rastlinami. Prehod preskusite tudi s predmeti, ki jih običajno prenašate.
Koliko talne površine se sprosti, če odstranimo obe klopi?
V prikazanem primeru klopi skupaj zasedata 3,5 m², zato se ob odstranitvi obeh sprosti prav toliko tal. Osrednji prehod in vhodni pas ostaneta v načrtu. V svojem rastlinjaku izračun ponovite z notranjimi merami in upoštevajte prostor za pot.
Ali so stalne grede primerne tudi za poletne rastline?
Da. Greda ostane uporabna tudi poleti; njena stalna oblika le ne omogoča, da bi njen odtis izpraznili kot pri odstranljivi klopi. Pri razporeditvi upoštevajte odraslo velikost rastlin, da ne zožijo poti ali otežijo dostopa.
Kako uporabim ponazoritveni tloris pri izbiri rastlinjaka?
Mere 300 × 200 cm so ponazoritvene in ne opisujejo določenega prodajnega modela. Izmerite notranjo dolžino in širino izbrane izvedbe, narišite vrata ter primerjajte spomladansko in poletno postavitev v istem merilu. Navedena površina modela sama ne pove, kako širok prehod boste lahko ohranili.
V enako velikem tlorisu lahko klopi in grede zasedejo enako površino, vendar ne omogočajo enake poletne rabe. Klopi so prilagodljive le, če jih lahko umaknete z načrtovane gojitvene površine in imate prostor za njihovo shranjevanje; stalne grede ohranijo gojitveno površino brez sezonskega prestavljanja. V ponazoritvenem prostoru 300 × 200 cm obe postavitvi namenita 3,5 m² bočnim pasovom, razlika pa se pokaže, ko klopi odstranite. Odločilno je, ali boste sproščena tla res uporabili in ali po spremembi ostaneta prost prehod ter dostop do rastlin.
