Kako prezimiti pelargonije v rastlinjaku
ZIMSKA NEGA PELARGONIJ
Prezimovanje pelargonij v rastlinjaku lahko poteka na dva načina: rastline ohranite v hladnem počitku ali pa jim ob dovolj svetlobe omogočite počasno rast. Pravi pristop je odvisen od skupine pelargonij, nočne temperature in vlage v loncu, ne zgolj od videza prostora. Vodnik primerja oba načina, obravnava zonalne, bršljanovolistne, velikocvetne in dišeče pelargonije ter pojasni, kaj spremljati od prvih hladnih noči do pomladnega prehoda na prosto.
Izbira rastlinjaka 1
Izberite med hladnim počitkom in aktivno rastjo
Pelargonije iz rodu Pelargonium so občutljive na zmrzal, zato jih pred prvo mrzlo nočjo prestavite v prostor, kjer temperatura pri loncih ne pade pod ničlo. V rastlinjaku se lahko odločite za hladno prezimovanje, pri katerem se rast močno upočasni, ali pa rastline ohranite aktivne in jim omogočite več svetlobe ter zmerno tople razmere. Hladno prezimovanje ne pomeni nujno, da rastlina odvrže vse liste; pri lončenih rastlinah gre pogosto za počasnejšo rast. Izbira je odvisna od razmer in tega, koliko nadzora lahko zagotovite čez zimo. Pred odločitvijo upoštevajte tudi skupino pelargonije, saj se olistanost in občutljivost razlikujeta.
Velikost zbirke vpliva na vsakodnevno delo: do loncev morate priti, jih zaliti in pregledati, ne da bi prevrnili sosednje rastline. Če primerjate večje rastlinjake, stran oranžerije Bloomcabin navaja površine od 47 do 70 m². To je podatek o površini, ne zagotovilo za določeno zimsko temperaturo ali količino svetlobe. Pri domači zbirki si najprej zapišite število in širino loncev ter dodajte prostor za prehod. Posebej označite rastline, ki jih nameravate ohraniti aktivne, in tiste, ki bodo prezimovale na hladnem. Tako boste lažje presodili, ali lahko v istem prostoru obema skupinama zagotovite ustrezno nego. Pri razporejanju ne upoštevajte samo premera lonca, temveč tudi širino poganjkov. Aktivno rastoče rastline potrebujejo dovolj razmika, da listi ne zastirajo svetlobe sosednjim pelargonijam, dostop pa mora ostati prost tudi po njihovi nadaljnji rasti.
Merite nočno temperaturo pri loncih
Temperaturo preverjajte ponoči, ko je najhladneje, ne le sredi sončnega dne. Rastlinjak se lahko čez dan hitro ogreje, po sončnem zahodu pa izgubi toploto. Razmere ob tleh, pri steklu ali ob zunanji steni se lahko razlikujejo od tistih na sredini. Termometer postavite približno na višino listov in preverite tudi območje loncev, ki so najbolj izpostavljeni. Če lahko, nekaj dni zapisujte najnižje vrednosti na različnih mestih. Tako boste presodili, ali rastlinjak omogoča hladno prezimovanje ali pa je treba pelargonije prestaviti drugam.
Površina rastlinjaka sama ne pove, kako hladno bo ponoči. Stran klasičnih aluminijastih rastlinjakov navaja izvedbe s površinami od 3,77 do 28,08 m², vendar iz tega ni mogoče sklepati o temperaturi v posamezni postavitvi. Preden izberete način prezimovanja, zato spremljajte dejanske razmere pri rastlinah. Ob zapisanih najnižjih temperaturah označite, kje ste merili in kakšno je bilo vreme. Če termometer premikate, naj bo iz zapiskov razvidno, na katero mesto se posamezna meritev nanaša. Tako dnevne toplote ne boste zamenjali za zanesljivo zaščito ponoči in boste lažje določili mesta za občutljivejše primerke. Če se približuje zmrzal, lonce pravočasno prestavite v varnejši prostor. Že pred tem določite, kam jih boste lahko umaknili in kako boste do njih prišli. Če uporabljate ogrevanje, mora biti primerno za prostor in strokovno nameščeno.
Izbira rastlinjaka 2
Temperaturo in vlago prilagodite skupini pelargonij
Za zonalne pelargonije (Pelargonium × hortorum) se kot izhodišče za hladno prezimovanje pogosto uporablja svetel prostor pri približno 5–10 °C. Velikocvetnim pelargonijam (Pelargonium × domesticum) praviloma ustreza hladen, svetel počitek; okvirno območje 7–10 °C je orientacija, ne zagotovljena meja za vsako sorto. Bršljanovolistne pelargonije (Pelargonium peltatum in križanci) imajo dolge, olistane poganjke, zato potrebujejo svetlobo in se ne smejo povsem izsušiti. Za njihovo hladno prezimovanje se pogosto navaja približno 8–12 °C. Dišeče pelargonije zajemajo različne vrste; občutljive primerke raje ohranite v svetlem, zaščitenem prostoru, okvirno pri 10–15 °C, in jih ne izpostavljajte zmrzali. Pri mešani zbirki ohranite oznake vrst in sort ob loncih. Samo po barvi cvetov ali trenutni velikosti rastline namreč ne morete določiti, kateremu od opisanih načinov nege boste sledili.
Številke so praktične orientacije, ne univerzalna jamstva: sorta, stanje rastline, velikost lonca in vlažnost prsti vplivajo na odziv. Pri bršljanovolistni pelargoniji z veliko listi boste navadno pogosteje preverjali izsuševanje kot pri močno upočasnjeni zonalni rastlini. Rastlinjak ob steni prav tako ne zagotavlja sam po sebi primernejše nočne temperature. Stran za stenski aluminijasti rastlinjak navaja površine od 3,69 do 14,34 m²; na izbranem mestu vseeno izmerite temperaturo pri loncih ter preverite svetlobo in prezračevanje. Skupine razporedite tako, da lahko njihove potrebe upoštevate tudi pri zalivanju, ne le pri izbiri položaja. Če so različne pelargonije pomešane brez oznak, lahko hitro zalijete vse enako, čeprav se prst v njihovih loncih suši različno. Pregledna razporeditev omogoča, da pri vsaki rastlini primerjate njeno stanje s pogoji na mestu, kjer stoji.
Hladno prezimovanje: pripravite rastline in prostor
Preden pelargonije prestavite na hladno, odstranite odcvetele cvetove ter rumene ali poškodovane liste. Preglejte spodnjo stran listov, stebla in površino prsti, kjer se lahko skrivajo škodljivci. Rastlino, na kateri opazite težave, začasno ločite od drugih. Predolge poganjke lahko skrajšate, da se listi ne drgnejo ob steklo ali sosednje lonce, vendar vseh sort ni treba močno obrezati. Z rastline ne odstranjujte zdravih zelenih delov samo zato, da bi jo spravili v manjši prostor. Pred prenosom naj bodo listi suhi, lonci pa naj ne stojijo v vodi.
V hladnem prostoru porabijo pelargonije manj vode, vendar koreninske grude ne pustite, da se povsem izsuši. Zalijte zmerno, ko se zgornji del prsti osuši, in vodo iz podstavka odstranite. Gnojilo med počasno rastjo praviloma ni potrebno. Pri načrtovanju prostora za lonce in pregledovanje rastlin preverite tudi dejanski tloris izbrane izvedbe; stran aluminijastih rastlinjakov iz omejene izdaje navaja površine od 3,77 do 28,08 m². Sama površina ne pove, koliko prostora bo ostalo za prehod ali police, zato preverite načrt konkretne različice. V njem predvidite tudi dostop do podstavkov: če jih ne morete izvleči ali izprazniti brez premikanja cele vrste, bo zimska nega zamudna. Po postavitvi loncev poskusite doseči tudi rastline v zadnji vrsti. Razporeditev je smiselno popraviti takoj, preden se poganjki sosednjih pelargonij prepletejo.
Izbira rastlinjaka 3
Aktivno prezimovanje potrebuje dovolj svetlobe
Če želite, da pelargonije čez zimo še rastejo, jim zagotovite svetel prostor in zmerno toploto. Pri približno 10–15 °C lahko številne ohranijo počasno rast, vendar se razmere med sortami razlikujejo. Če je prostor precej toplejši, rastlina pa dobi malo dnevne svetlobe, se lahko poganjki podaljšajo, postanejo šibki in se nagnejo proti steklu. V takih razmerah ji ne pomaga pogosto zalivanje ali gnojenje; najprej izboljšajte svetlobne razmere oziroma jo prestavite na hladnejše mesto, če je to za sorto primerno.
Aktivno rastoče rastline potrebujejo več prostora za liste in lažji dostop za pregled, vendar jih ne smete stisniti tik ob steklo. Odstranjujte porumenele liste, mlade poganjke pa krajšajte le, kadar se razvijajo neenakomerno ali ovirajo sosednje rastline. Z gnojenjem počakajte, če pelargonija skoraj ne raste. Pri primerjavi tlorisov so na strani za rastlinjak T-model navedene površine od 16,52 do 30 m². Pred nakupom preverite mere, višino in razporeditev odprtin izbrane izvedbe; oznaka modela sama ne pove, kako bodo v prostoru stale vaše police. Na načrtu označite predvideno višino rastlin skupaj z lonci, ne le višine praznih polic. Preverite tudi, ali boste ob takšni postavitvi lahko odprli prezračevalne odprtine. Tako boste pri izbiri upoštevali prostor, ki ga zahteva olistana zbirka, in ne samo števila loncev, ki jih je mogoče postaviti na tla.
Svetloba in razmik med lonci
Pozimi so dnevi krajši, zato rastline postavite na čim svetlejše mesto, ki ga ne senčijo police, shranjeni predmeti ali druge pelargonije. Umazana zasteklitev prepušča manj svetlobe; očistite jo, kadar to lahko storite varno in ne da bi rastline izpostavili nenadnemu mrazu. Olistani poganjki naj se ne dotikajo stekla, saj se lahko na njem nabira kondenz, tesno stisnjeni listi pa se počasneje sušijo. Če opazite, da novi poganjki rastejo dolgi in bledi, preverite količino svetlobe, temperaturo in razmik, preden spremenite zalivanje.
Lonci naj bodo razporejeni tako, da lahko vsako rastlino dosežete in jo obrnete ali pregledate. Pri policah upoštevajte, da zgornja vrsta lahko zasenči spodnjo, zato razporeditev prilagodite višini rastlin. Za primerjavo različnih površin si lahko ogledate piramidni rastlinjak Bloomcabin Oasis, za katerega so navedene izvedbe od 5,53 do 18,9 m². Ta podatek ne pove uporabne širine polic ali njihove višine. Pred odločitvijo preverite natančne mere ter položaj prezračevalnih odprtin v izbrani konfiguraciji. Pri razporejanju upoštevajte dejanski obris rastlin: dolgi poganjki bršljanovolistnih pelargonij lahko segajo pred rastline pod njimi, širši primerki pa zakrivajo sosednje lonce. Zbirko si oglejte tudi s strani, ne samo s prehoda. Tako boste lažje opazili, kateri listi so skriti za drugimi rastlinami, in popravili razporeditev, ne da bi morali vse lonce premakniti bliže steklu.
Izbira rastlinjaka 4
Zalivajte po stanju prsti, ne po koledarju
V hladnem rastlinjaku se prst suši počasneje, zato je zalivanje po vnaprej določenem urniku tvegano. Pred zalivanjem s prstom preverite zgornjo plast prsti; če je še vlažna, počakajte. Ko je čas za vodo, zalijte toliko, da se navlaži koreninska gruda, nato pa odlijte presežek iz podstavka. Rastlina, ki počiva, ne potrebuje stalno mokre zemlje. Zalivajte podnevi, ko se prostor lahko nekoliko ogreje, in skušajte ne zmočiti listov. Če jih zmočite, naj se do hladnejšega večera osušijo. Vsak lonec preverite posebej: suha površina pri eni rastlini še ne pomeni, da je treba zaliti vso vrsto. Pri zapisovanju nege si lahko označite, katere rastline ste zalili, vendar naj bo zapis le pomoč pri spremljanju. Naslednjega zalivanja ne določite samodejno po številu dni od prejšnjega, temveč znova preverite prst.
Olistane in aktivno rastoče pelargonije porabijo več vode kot močno upočasnjene, zato jih preverjajte pogosteje, vendar se še vedno ravnajte po prsti v loncu. Bršljanovolistne rastline z dolgimi poganjki ne puščajte povsem suhe, ob tem pa preprečite zastajanje vode pri koreninah. Rumenenje spodnjih listov ali mehki poganjki niso sami po sebi zanesljiva diagnoza; preverite vlažnost prsti, temperaturo in stanje korenin, preden spremenite nego. Gnojilo dodajte šele, ko se spomladi pokaže nova rast, in upoštevajte navodila za izbrano gnojilo.
Zračenje, kondenz in škodljivci
V rastlinjaku zračite ob milejšem delu dneva, ko rastlin ne izpostavljate nenadnemu mrzlemu prepihu. Kratko prezračevanje pomaga zmanjšati vlago in kondenz na steklu, vendar rastlinjaka ne pustite odprtega čez hladno noč. Če so listi pogosto mokri ali je zrak dlje časa vlažen, preverite razmik med lonci in odstranite odmrle dele. Zračenje prilagodite dejanski temperaturi; enaka rešitev ni primerna za sončen dan in za mrzel, oblačen dan. Pelargonije ne potrebujejo zaprtega, zatohlega prostora, vendar jih tudi ne ohlajajte sunkovito.
Ob pregledu poiščite listne uši, rastlinjakove ščitkarje in pršice, zlasti na spodnji strani listov in ob mladih poganjkih. Rastlino z znaki škodljivcev ločite, odstranite odmrlo listje in jo spremljajte, preden jo vrnete med druge. Če želite pripomočke ali prazne lonce umakniti iz neposredne bližine rastlin, preverite razporeditev pri rastlinjaku z vgrajenim prostorom za shranjevanje. Stran navaja površine od 5,52 do 28,08 m²; preverite, kako je prostor urejen v izbrani različici. Ne sklepajte, da ima prostor za shranjevanje enake temperaturne in prezračevalne razmere kot del z rastlinami. Pri načrtovanju zbirke predvidite še dostopno mesto za začasno ločeno rastlino. Če bi morali zanjo šele izprazniti polico, boste ob težavi težje ohranili pregled nad zbirko. Ločeni primerek mora ostati dostopen za pregled in imeti razmere, primerne njegovi skupini; ne odložite ga samodejno v temnejši prostor med pripomočke.
Izbira rastlinjaka 5
Upoštevajte dostop, višino in izvedbo rastlinjaka
Pri načrtovanju ne štejte samo talne površine, ki jo zasedajo lonci. Potrebujete dovolj prostora za zalivanje, obračanje rastlin in pregled spodnjih listov, pa tudi za police, če jih uporabljate. Višino preverite glede na največje pelargonije in dejanski položaj polic. Pomembne so tudi prezračevalne odprtine in možnost, da jih dosežete, ne da bi premikali vse rastline. Katalogski naziv ne pove, koliko uporabnega prostora bo ostalo po postavitvi opreme, zato pred izbiro preglejte mere konkretne konfiguracije in predvideno razporeditev.
Pri primerjavi različnih izvedb lahko upoštevate tudi podatke o podnožju. Pri modelu Prestige s kovinskim podnožjem so navedene površine od 3,77 do 28,08 m². Podatek o podnožju ali površini ne zagotavlja, da bo rastlinjak brez dodatnih ukrepov ostal nad ničlo. Za namestitev upoštevajte navodila proizvajalca in preverite, ali izbrana izvedba ustreza mestu postavitve; za vprašanja o podlagi ali montaži se obrnite na usposobljenega strokovnjaka. Za prezimovanje pa se ravnajte po meritvah pri rastlinah. Pri primerjavi ponudbe ločite podatke o samem rastlinjaku od načrta njegove uporabe. Mere, podnožje in razporeditev odprtin opisujejo izvedbo, število polic ter razpored loncev pa morate uskladiti s svojo zbirko. Večja navedena površina zato še ne pomeni udobnejše nege, če po postavitvi opreme ostanejo težko dostopni koti. Koristnejša je primerjava načrtov z vrisanimi lonci in prehodi kot primerjava samega števila kvadratnih metrov.
Spomladi pelargonije postopno vrnite na prosto
Pelargonij ne prestavite nenadoma iz rastlinjaka na prosto samo zato, ker je čez dan toplo. Počakajte na obdobje brez pričakovane zmrzali in rastline nekaj časa postopno navajajte na zunanje razmere. Najprej jih postavite na zaščiteno mesto, nato pa jih postopno izpostavljajte več svetlobe in zraka. Nenadna izpostavljenost močnemu soncu, vetru in drugačnim temperaturam lahko poškoduje liste, ki so zimo preživeli v zavetju. Ob napovedi mraza jih vrnite pod zaščito, dokler razmere niso primerne za njihovo skupino in sorto. Pri večji zbirki prehod načrtujte tako, da boste lonce po potrebi še lahko prenesli nazaj. Ne zapolnite takoj prostora, ki so ga zavzemali v rastlinjaku, če ga boste ob ohladitvi še potrebovali. Tudi na začasnem zunanjem mestu naj ostanejo oznake ob rastlinah, da boste lahko nadaljevali nego glede na skupino in stanje posameznega primerka.
Ko se pojavijo novi poganjki, preverite, ali je prst še dobro odcedna in ali korenine potrebujejo več prostora. Poškodovane ali oslabljene dele odstranite, vendar obrezovanja ne opravite avtomatično pri vseh rastlinah enako. Zalivanje povečujte postopno, gnojilo pa dodajte šele ob vidni rasti. To je tudi primeren čas za ponoven pregled listov in poganjkov, preden pelargonije postavite blizu drugih rastlin. Tako se zimski počitek ali počasna rast zaključita brez nenadne spremembe nege.
Pogosta vprašanja
Ali lahko pelargonije prezimijo v neogrevanem rastlinjaku?
Lahko, če meritve pri loncih pokažejo, da prostor ne pade pod ničlo. Neogrevan rastlinjak se ponoči lahko močno ohladi, zato dnevna toplota ni zanesljiv pokazatelj. Če nevarnosti zmrzali ne morete izključiti, rastline prestavite v svetel, zaščiten prostor.
Ali potrebujejo pelargonije med hladnim počitkom svetlobo?
Če so olistane, da. Hladno prezimovanje lončenih pelargonij ne pomeni, da jih lahko postavite v temno shrambo. V mraku se lahko poganjki podaljšajo in oslabijo, zlasti če je prostor tudi topel.
Kako pogosto jih zalivam pozimi?
Po stalnem urniku jih ne zalivajte. Preverite prst v loncu in zalijte, ko se je njen zgornji del osušil; v hladnem prostoru to običajno traja dlje kot pri aktivno rastočih rastlinah. V podstavku ne puščajte vode.
Ali moram pelargonije pred prezimovanjem močno obrezati?
Ne nujno. Odstranite poškodovane in odcvetele dele ter skrajšajte predolge poganjke, če ovirajo namestitev. Močno krajšanje ni obvezno za vsako skupino ali sorto. Večji rez opravite le, če rastlina to dobro prenese in imate primerne razmere za njeno nadaljnjo oskrbo.
Ali lahko različne pelargonije prezimujejo skupaj?
Lahko, če imajo primerne skupne razmere, vendar jih razporedite tako, da lahko prilagodite zalivanje in jih redno pregledujete. Olistane bršljanovolistne ali dišeče pelargonije lahko potrebujejo drugačno nego kot močno upočasnjene zonalne. Sumljive rastline začasno postavite ločeno.
Pri prezimovanju pelargonij najprej upoštevajte njihovo skupino in dejanske nočne razmere v rastlinjaku. Hladnejši počitek pomeni svetlo mesto, varčno zalivanje in zaščito pred zmrzaljo; aktivna rast pa zahteva več svetlobe, zmerno toploto in rednejši nadzor. V obeh primerih preverjajte prst, zračenje in stanje listov. Spomladi rastline na zunanje razmere navajajte postopno.
