Ali lahko rastlinjak postavite med hišo in ograjo?
Načrtovanje rastlinjaka
Pas med hišo in ograjo je lahko uporaben, vendar je na skici pogosto širši kot v resnici: prostor zmanjšujejo žleb, odtočna cev, stebri ograje, napušč in vrtna oprema. Pri izbiri ni dovolj, da se rastlinjak prilega z zunanjimi merami. Pomembni so tudi notranja pot, dostop za vzdrževanje, svetloba in voda s streh. Spodnji pregled vam pomaga presoditi, ali je za vaš prostor primerna konkretna izvedba ali bi bila praktičnejša druga lokacija.
Ali je ozek pas med hišo in ograjo primeren?
Rastlinjak lahko stoji v takem prostoru, vendar samo podatek, da je pas na pogled dovolj širok, še ne pove, ali bo tam tudi uporaben. Širino lahko zmanjšujejo temelji, ograjni stebri, odtočna cev, napušč ali vrtna oprema. Zid in ograja morda nista vzporedna, zato se lahko razmik spreminja po dolžini. Konstrukcija, ki gre na papirju v tloris, je lahko v praksi neprimerna, če po postavitvi ne morete odpreti vrat, priti do rastlin ali dostopati do zunanje strani za čiščenje in popravila.
Pri presoji ločite tri stvari: ali se na mestu prilega zunanji obris rastlinjaka, ali je njegova notranjost primerna za način gojenja in ali lahko konstrukcijo varno uporabljate ter vzdržujete. Upoštevajte tudi svetlobo in vodo s streh, saj ozek prostor lahko ostane temen ali se po dežju spremeni v mokro pot. Razlikujte med ovirami, ki jih lahko prestavite, in stalnimi omejitvami prostora. Vrtno opremo lahko morda shranite drugje, položaja hiše, ograje in njenih stebrov pa pri načrtovanju ne morete preprosto prezreti. Na skici zato posebej označite, kaj bo ostalo na mestu. Skupna presoja teh pogojev pokaže, ali je treba izbrati drugačen model, zmanjšati načrtovani obseg ali poiskati drugo lokacijo.
Meritve širine, dolžine in ovir
Ne izmerite le razmika pri vhodu in na koncu prehoda. Izmerite ga na začetku, na sredini in na koncu, pa tudi na mestih, kjer so stebri, izbokline, cevi, vrata ali druge ovire. Zabeležite dolžino uporabnega pasu ter višino napušča oziroma drugega previsa, ki bi lahko posegel v prostor. Merite od najbližje dejanske ovire do najbližje dejanske ovire, ne od črt, ki so videti ravne. Če se ograja ali hišna stena lomita, si zapišite tudi spremembo smeri in mesto, kjer je razmik najmanjši.
Nato meritve prenesite na preprosto skico in označite vse ovire, tudi tiste, ki jih je mogoče spregledati, na primer pipo, omarico ali prostor, potreben za odpiranje vrtnih vrat. Pred primerjavo izberite točno različico modela. Pri aluminijastem rastlinjaku Limited Edition so navedene površine od 3,77 do 28,08 m²; iz same površine ne morete razbrati zunanje širine posamezne izvedbe. Za načrt zato poiščite njen tloris in zunanje mere. Ob vsaki meritvi zapišite, kje ste jo opravili, da boste pozneje vedeli, na kateri del skice se nanaša. Ovir nad tlemi ne združujte z merami pri tleh: odtočna cev ali napušč lahko posegata v prostor na drugi višini kot ograjni steber. Če se mere na različnih mestih razlikujejo, na skici ohranite dejansko obliko prehoda. Povprečna širina bi zakrila prav tisti ožji del, ki ga morate primerjati z obrisom rastlinjaka.
Zunanja mera ni enaka uporabni notranji širini
Tudi če se rastlinjak po zunanjem obrisu prilega, preverite, koliko prostora ostane znotraj. Konstrukcijski elementi zavzamejo del širine, dodatno pa jo lahko zmanjšajo načrtovane grede, police ali druga oprema. Če želite med njimi hoditi, mora skica pokazati tudi dejansko pot, ne le površine, na katerih bi lahko rasle rastline. Razmislite, ali boste do rastlin dostopali z ene ali z obeh strani in ali boste v prostoru uporabljali posode, zalivalko ali pripomočke. Uporabna notranjost je odvisna od vaše razporeditve, ne zgolj od zunanje površine modela.
Pri rastlinjaku T-model Orangerie je navedena površina od 16,52 do 30 m², vendar ta podatek ne nadomesti natančnega tlorisa izbrane izvedbe. Skupna površina ne pokaže položaja konstrukcijskih elementov, vrat ali posameznih delov notranjosti. Na skici zato ločeno označite prostor za rastline in prostor za delo. Če boste uporabljali posode, vrišite njihove zunanje obrise, ne le mest, kamor jih nameravate postaviti. Pri policah upoštevajte predvideno globino in preverite, ali ostane pot uporabna tudi ob njih. Nato si zamislite običajno opravilo, denimo zalivanje najbolj oddaljene gredice: ali lahko do nje pridete z zalivalko, ne da bi morali prestavljati opremo? Tako boste razlikovali med površino, ki jo lahko zasadite, in površino, ki jo potrebujete za dostop. Šele takšno notranjo razporeditev primerjajte z zunanjimi merami modela in razpoložljivim prostorom med hišo in ograjo.
Stenski ali samostoječi rastlinjak ob hiši
Stenski rastlinjak je namenjen postavitvi ob steno, zato ga je smiselno vključiti v primerjavo za pas ob hiši. Pri stenskem aluminijastem rastlinjaku so navedene izvedbe s površino od 3,69 do 14,34 m². To je podatek o površini, ne zagotovilo, da bo posamezna različica ustrezala vašemu prehodu. Preverite njeno zunanjo širino, dolžino in način umestitve ob steno. Za primerjavo stenske in samostoječe možnosti uporabite isto skico lokacije ter na vsako vrišite celoten obris izbrane izvedbe. Tako bo razvidno, kateri del prehoda zasede konstrukcija in kateri ostane za dostop. Ne primerjajte le skupnih površin, saj vas pri tej lokaciji zanima predvsem razporeditev prostora med obema ovirama. Tudi pri stenski možnosti mora skica pokazati, kako boste prišli do vhoda in zunanjih površin. Ne predvidevajte, da vsak stenski model samodejno zavzame manj prostora ali odpravi težavo z vzdrževanjem.
Pri izbiri preverite tudi, ali je stena primerna za način namestitve, ki ga predvideva izbrani model. Na hiši so lahko okna, vrata, napušč, žleb ali drugi elementi, do katerih morate še vedno dostopati. Samostoječi rastlinjak ima svoj zunanji obris, za vzdrževanje pa boste morda potrebovali dostop do več njegovih strani. Katera možnost je primernejša, je zato odvisno od konkretne hiše, modela in razpoložljivega prostora. Če niste prepričani glede stene ali načina namestitve, potrebne informacije preverite v dokumentaciji modela oziroma pri usposobljenem strokovnjaku.
Načrtujte vrata, vzdrževanje in vrtni prehod
V ozkem pasu se prostor, potreben za uporabo, hitro spregleda. Na tlorisu označite vrata rastlinjaka in preverite, kam se odpirajo ter koliko prostora zavzamejo v odprtem položaju. Dodajte tudi pot, po kateri boste prinesli zemljo, posode ali vrtno orodje, in preverite, ali vrata hiše ali ograje ostanejo prehodna. Razmislite, kako boste dostopali do zunanjih površin rastlinjaka, čistili oblogo ter odstranili listje ali druge nečistoče. Za vzdrževanje ne predpostavljajte, da je dovolj dostop le na dan postavitve.
Če razmišljate o aluminijastem rastlinjaku z vgrajenim prostorom za shranjevanje, preverite položaj tega prostora v tlorisu izbrane izvedbe in koliko notranjosti ostane za rastline ter prehod. Skupna površina namreč ne pove, kako je prostor razdeljen. Na skici označite tudi dostop do shranjenih pripomočkov: ali jih lahko vzamete in pospravite, ne da bi zapirali pot do gredic? Ločeno premislite o vsakodnevnih opravilih in občasnem vzdrževanju. Za zalivanje boste morda potrebovali drugačen dostop kot za čiščenje zunanje obloge, vendar morata biti izvedljiva oba. Zunaj rastlinjaka določite še mesto, kamor boste med delom začasno odložili prazne posode, zemljo ali orodje. Če je edina možnost pot med hišo in vrtom, preverite, ali jo boste s tem povsem zaprli. Načrt naj pokaže rastlinjak med uporabo, ne le pospravljene konstrukcije z zaprtimi vrati.
Preverite odtok vode s hiše in rastlinjaka
V prostoru med hišo in ograjo označite napušč, žlebove in odtočne cevi ter preverite, kje voda ob dežju teče ali preliva. Zabeležite tudi mesta, kjer bi lahko voda zastajala na poti ali ob steni. Suho vreme ne pokaže, kako se prostor obnese med močnejšim dežjem; če je mogoče, si ga oglejte po dežju. Posebej bodite pozorni na to, ali voda s hišne strehe doseže mesto, kjer bi stal rastlinjak. Ne predvidevajte, da jo bo ograja zadržala ali da bo sama odtekla v želeno smer.
Upoštevajte tudi vodo z načrtovane strehe rastlinjaka. Na skici označite, kam bi se stekala in ali bi tekla čez vhod, prehod ali območje ob hišni steni. Odtok s hiše in odtok z rastlinjaka obravnavajte skupaj, da ne boste ene težave reševali s preusmerjanjem vode na drugo neprimerno mesto. Zabeležite, kaj ste na lokaciji dejansko opazili in kaj je za zdaj le predvidena smer odtekanja. V tesnem prostoru lahko že manjša težava z odtokom pomeni mokra tla ali zastajanje vode, zato jo je smiselno rešiti pred dokončno izbiro lokacije. Če ne veste, kako urediti odvajanje, ali se voda na tem mestu že nabira, se posvetujte z ustreznim strokovnjakom; brez pregleda lokacije ni mogoče določiti primerne rešitve.
Upoštevajte senco in namen gojenja
Hiša in ograja lahko omejita neposredno svetlobo, vendar tega ne ocenjujte po enem samem trenutku dneva. Opazujte, kdaj senca doseže načrtovano mesto, in si zabeležite spremembe zjutraj, sredi dneva in pozneje. Če je mogoče, primerjajte tudi različne dele leta, saj poletna slika ne pokaže nujno razmer v drugih sezonah. Fotografije iz istih točk ali preprosta skica senc vam pomagajo ugotoviti, ali je prostor večino dneva odprt ali je dalj časa zasenčen. Pri tem ne predpostavljajte, da bo ograja ali bližnja stena svetlobo odsevala v zadostni meri.
Nato določite, kaj želite gojiti in v katerem delu leta boste rastlinjak uporabljali. Svoje zapiske o senci primerjajte prav s tem obdobjem, ne le z razmerami na dan ogleda. Na isti skici označite predvidene gredice in police, da boste videli, kateri deli notranjosti bi bili ob opazovanih urah zasenčeni. Tako lahko presodite, ali lokacija ustreza vašemu namenu ali bi bila smiselnejša drugačna razporeditev oziroma drugo mesto. Klasični aluminijasti rastlinjak je naveden v različicah s površino od 3,77 do 28,08 m². Iz tega razpona ne morete sklepati o svetlobi na svoji parceli ali o notranji ureditvi posamezne izvedbe. Pri primerjavi velikosti zato ohranite isti načrt gojenja: preverite, kaj bi v manjši izvedbi opustili in kaj bi z večjo dejansko pridobili. Večja površina sama po sebi ne odgovori na vprašanje, ali bo izbrano mesto dovolj svetlo za vaše rastline.
Tla in dostop do obstoječih napeljav
Pred izbiro lokacije si oglejte tla po celotni predvideni površini. Zabeležite, ali se višina spreminja, ali se po dežju kje nabira voda in ali so na poti predmeti ali napeljave, ki morajo ostati dostopni. Za pripravo podlage ne uporabljajte splošne predpostavke, da bo enaka rešitev ustrezala vsaki površini; zahteve so odvisne od modela in dejanskega mesta postavitve. Če je teren neraven ali ne veste, kako obravnavati podlago, naj lokacijo presodi ustrezen strokovnjak, preden se odločite za rastlinjak.
Pri modelu Prestige s kovinskim temeljem poimenovanje ne pove, kakšna priprava podlage je potrebna na vaši površini ali ali je model primeren za konkretna tla. Podatke za izbrano izvedbo primerjajte z razmerami na mestu postavitve. Na skici ločite območje predvidene podlage od poti, ki mora ostati dostopna ob hiši. Označite tudi obstoječe napeljave in mesta, do katerih boste morali priti po postavitvi; ne računajte, da bo pozneje dovolj dostop skozi notranjost rastlinjaka. Če priprava podlage vpliva na te točke, jih vključite v pogovor s strokovnjakom že pri načrtovanju. Kadar je rastlinjak blizu meje parcele, napeljav ali drugih elementov, do katerih mora biti omogočen dostop, preverite pogoje za svojo lokacijo pri ustreznem strokovnjaku oziroma pristojni službi. Splošen nasvet za drugo parcelo ne pove, kaj je izvedljivo v vašem ozkem prehodu.
Preizkusite tloris, preden izberete model
Ko imate mere prehoda in izbranega modela, narišite obe obliki v ustreznem merilu. Načrt naj pokaže zunanji obris konstrukcije, ovire, vrata, napušč ter prostor, ki ga potrebujete za dostop in vzdrževanje. Če so pomembni za izbrani model, označite tudi območje, ki ga zavzamejo odprta vrata ali drugi gibljivi deli. Nato obris na vrtu začasno označite z vrvico ali drugim odstranljivim označevalcem. Tako boste lažje opazili, ali je pot do vrta še uporabna in ali lahko pridete do točk, ki ste jih predvideli na papirju.
Pri piramidnem rastlinjaku Oasis je navedena površina od 5,53 do 18,9 m², vendar ime oblike in skupna površina ne zadoščata za presojo, ali se model prilega vašemu pasu. Uporabite tloris konkretne različice ter preverite njene mere in položaj odprtin. Pri začasnem označevanju na vrtu naj bo jasno, katera črta predstavlja konstrukcijo in katera prostor za dostop. Nato preverite pot od hiše do vrta, dostop do vhoda v rastlinjak in mesta za zunanje vzdrževanje. V preizkus vključite tudi odpiranje obstoječih vrat, ne le hoje skozi prazen prehod. Obris pri tleh pa še ne pokaže vseh omejitev: ugotovitve primerjajte z zapisanimi višinami napušča in drugih ovir nad njim. Če se označeni prostor zdi uporaben samo, kadar odmislite cev, steber ali odpiranje vrat, to ni uspešen preizkus. Popravite razporeditev ali primerjajte drugo izvedbo, ne pa mer dejanskega prostora.
Kdaj je bolje izbrati drugo lokacijo?
O drugem mestu je vredno razmisliti, če se najožji del ne ujema z zunanjim obrisom izbranega modela, če vrata ovirajo pot ali če po postavitvi ne morete doseči površin za vzdrževanje. Enako velja, kadar se v prostoru nabira voda, kadar svetlobne razmere ne ustrezajo načrtovanemu gojenju ali kadar bi morali zaradi rastlinjaka premikati elemente, ki morajo ostati dostopni. Primerjajte tudi manjšo izvedbo in možnost, da v prehodu ohranite le dostop do vrta, rastlinjak pa postavite na bolj odprto površino.
Če želite več prostora za gojenje, ozek pas morda ne ustreza načrtovanemu obsegu. Prostorni rastlinjak Orangerie je naveden v različicah s površino od 47 do 70 m²; ta podatek opisuje razpon površin, ne širine posamezne izvedbe ali njene primernosti za vaš vrt. Pri razmisleku o drugi lokaciji zato ne preverjajte le, ali bi tja lahko postavili večji model. Primerjajte tudi, koliko uporabnih gredic, prostora za delo in dostopa bi tam dobili glede na prvotni načrt. Če druge lokacije ni, določite, katerim delom načrta se lahko odpoveste: večjemu številu posod, dodatnim policam ali delu površine za gojenje. Pri tem ohranite prostor, ki ga potrebujete za uporabo in vzdrževanje. Manjša izvedba je smiselna možnost le, če po zmanjšanju še vedno omogoča opravila, zaradi katerih rastlinjak sploh izbirate.
Pogosta vprašanja
Ali obstaja priporočena najmanjša širina za takšno postavitev?
Ena številka ne velja za vse lokacije in modele. Potrebna širina je odvisna od zunanjih mer konkretne izvedbe, ovir ob hiši in ograji, vrat ter prostora, ki ga potrebujete za uporabo in vzdrževanje. Primerjajte dejanski načrt modela z meritvami na najožjem delu.
Je stenski rastlinjak vedno boljša izbira za ozek prehod?
Ne nujno. Stenski model je lahko primeren za postavitev ob hiši, vendar morate preveriti, ali je stena primerna za predvideni način namestitve in ali ostanejo dostopni žleb, okna ter zunanja stran rastlinjaka. Samostoječi model ima drugačen tloris in lahko omogoča lažji dostop, če je okoli njega dovolj prostora.
Kako preverim, kam bo odtekala voda s strehe?
Na skici označite napušč, žlebove, odtočne cevi in mesta, kjer se voda ob močnem dežju preliva čez rob žleba. Če je mogoče, si oglejte prostor med hišo in ograjo po dežju. Preverite tudi odtok z načrtovane strehe rastlinjaka; če voda zastaja ali njena pot ni jasna, se o rešitvi posvetujte z ustreznim strokovnjakom.
Kako ocenim, ali bo v prehodu dovolj svetlobe?
Prostor opazujte ob različnih urah in, če je mogoče, v različnih delih leta. Na skici označite, kdaj senco mečeta hiša in ograja; en sam sončen dan ni zanesljiv prikaz vseh razmer. Nato svetlobne razmere primerjajte z namenom uporabe in rastlinami, ki jih želite gojiti.
Kaj storim, če se rastlinjak prilega, vendar zanj ne morem skrbeti?
V tem primeru zgolj ustrezen tloris ni dovolj. Preverite, ali lahko odprete vrata, dosežete stranice za čiščenje in vzdrževanje ter skozi prostor prinesete zemljo ali opremo. Če tega ni mogoče urediti brez oviranja prehoda, je smiselneje razmisliti o manjši izvedbi ali drugi lokaciji.
Ozek pas med hišo in ograjo ni samodejno neuporaben, vendar ga je treba oceniti kot celoto. Najprej izmerite najožja mesta in vrišite ovire, nato primerjajte tloris konkretnega modela z načrtovano notranjo ureditvijo in potjo za vzdrževanje. Posebej preverite vodo s streh, svetlobo in stanje tal. Če rastlinjak na skici ustreza, a do njega ne morete normalno dostopati ali se v prostoru nabira voda, poiščite drugo izvedbo ali lokacijo. Dobra umestitev je tista, ki ostane uporabna tudi po postavitvi.
