Vzhod–zahod ali sever–jug: kako usmeriti rastlinjak?
Načrtovanje rastlinjaka
Pri vprašanju, ali naj bo sleme rastlinjaka usmerjeno vzhod–zahod ali sever–jug, ni enega odgovora za vsako parcelo. Usmeritev vpliva na to, katere strešne ploskve in dolge stranice dobivajo neposredno svetlobo čez dan in leto; bližnje drevo ali stavba pa jih lahko zasenči. Zato najprej primerjajte pot sonca in sezonske sence, nato izberite glede na obdobje gojenja, obliko rastlinjaka in uporabni tloris.
Kaj pomeni smer slemena
Pri običajnem pravokotnem rastlinjaku smer slemena pomeni smer, v katero poteka vrh dvokapne strehe po dolžini. Če sleme poteka od zahoda proti vzhodu, sta čelni stranici na vzhodu in zahodu, dolgi strešni ploskvi pa sta obrnjeni proti severu in jugu. Pri osi sever–jug sta čelni stranici na severu in jugu, dolgi strešni ploskvi pa proti vzhodu in zahodu. Ta razlika je ključna: ko primerjate smeri, govorite o osi vrha strehe, ne o tem, s katere strani boste vstopili.
Na tlorisu označite geografski sever in os slemena s puščico. Tako se izognete pogosti nejasnosti, ko kdo reče, da je rastlinjak obrnjen proti jugu, v resnici pa misli na vhod ali dolgo stranico. Za primerjavo potrebujete smer strehe, ne smer, iz katere gledate vrata. Če ima rastlinjak več strešnih delov ali neobičajen tloris, označite vsako pomembno os posebej. Osnovna primerjava vzhod–zahod oziroma sever–jug namreč predpostavlja preprosto, podolgovato obliko z enim glavnim slemenom.
Pot sonca se med letnimi časi spreminja
V Sloveniji je sonce zaradi lege na severni polobli okoli sredine dneva na južni strani neba. Njegova pot pa ni enaka skozi vse leto: pozimi je nižja, dan je krajši, poleti se dvigne višje in ostane nad obzorjem dlje. Sonce tudi ne vzhaja vse leto natančno na vzhodu in ne zahaja natančno na zahodu; točki vzhoda in zahoda se z letnimi časi premikata. Zato smer, ki se zdi ugodna poleti, ni nujno tista, ki zagotavlja ustrezno osvetlitev v obdobju, ko boste rastlinjak najbolj uporabljali.
Nizko sonce meče dolge sence, zato lahko drevo, stavba ali drug objekt pozimi zakrije precej večji del rastlinjaka kot ob visokem poletnem soncu. Poleti je pot sonca višja, a to še ne pomeni, da sta obe smeri enakovredni: neposredna svetloba se čez dan premika po strehi in stranicah. Primerjava ene same fotografije, posnete opoldne, je zato premalo. Pomembno je pogledati jutro, sredino dneva in popoldne ter to ponoviti v ključnem delu leta, ne le na dan, ko načrtujete nakup.
Sleme vzhod–zahod in proti jugu obrnjena strešna ploskev
Pri preprosti dvokapni strehi s slemenom vzhod–zahod je ena dolga strešna ploskev obrnjena proti jugu, druga proti severu. Ko je sonce na južni strani neba, je južna ploskev neposredno izpostavljena svetlobi; severna je lahko, zlasti ob nizkem zimskem soncu, manj osvetljena. To usmeritev je zato smiselno vključiti v primerjavo, če vam je pomembna osvetlitev južne strani v hladnejšem delu leta. Ne pove pa sama, koliko svetlobe bo doseglo vsako gredo ali kako bo rastlinjak zasenčen na konkretni parceli.
Pri tej usmeritvi na skici jasno ločite južno in severno polovico notranjosti. Vrišite rastline, police in opremo, saj lahko njihove sence vplivajo na razliko med območji pod obema strešnima ploskvama. Pri klasičnem aluminijastem rastlinjaku katalog navaja površine od 3,77 do 28,08 m². Ta razpon ne pokaže razmerja stranic posamezne različice, zato primerjavo navežite na njeno dejansko dolžino in širino. Na obeh straneh osrednjega prehoda označite mesta, kjer boste gojili, in preverite, ali južna stran ostaja odprta proti soncu v izbranem obdobju. Če je južna strešna ploskev osvetljena, greda pod njo pa je v senci opreme ali drugih rastlin, teh dveh opažanj ne združite v eno oceno. Za izbiro smeri je pomembna svetloba na predvidenih gojitvenih površinah, ne le videz osvetljene strehe. Tako boste lahko primerjali tudi razporeditev, pri kateri je isti rastlinjak obrnjen za četrt obrata, ne da bi vnaprej predpostavili prednost južne ploskve.
Sleme sever–jug in svetloba z vzhoda ter zahoda
Pri slemenu sever–jug sta dolgi strešni ploskvi obrnjeni proti vzhodu in zahodu. Vzhodna stran je izpostavljena jutranjemu soncu, zahodna pa svetlobi pozneje čez dan. V primerjavi z osjo vzhod–zahod se tako neposredna osvetlitev med dolgima stranema pomika drugače. To je pomembno pri primerjavi razporeditve svetlobe skozi dan, vendar ne pomeni, da bo notranjost samodejno enakomerno osvetljena. Na učinek vplivajo naklon in oblika strehe, oblačnost, rastline ter ovire zunaj rastlinjaka.
Pri večjem rastlinjaku ne ocenjujte samo ene točke, na primer sredine. Za prostorni rastlinjak Bloomcabin Orangerie je naveden razpon površin od 47 do 70 m²; pri tako velikem tlorisu je koristno preveriti osvetlitev ob različnih stranicah in v več notranjih območjih. Skico razdelite na nekaj preglednih delov, denimo vzhodni rob, sredino in zahodni rob, ter za vsakega zabeležite jutranjo, opoldansko in popoldansko senco. S tem ne iščete nujno strani, ki je osvetljena ves dan, temveč ugotavljate, kako se osvetlitev med območji izmenjuje. Posebej ločite primer, ko vzhodni del zjutraj zasenči zunanja ovira, od primera, ko ga popoldne zasenčijo rastline v notranjosti. V prvem primeru primerjate lego rastlinjaka na parceli, v drugem tudi njegovo ureditev. Ista opažanja nato prenesite na različico s slemenom vzhod–zahod. Tako boste obe smeri ocenjevali po istih merilih in ne boste primerjali jutranje slike ene možnosti s popoldansko sliko druge.
Usmeritev glede na obdobje gojenja
Najprej razmislite, kdaj bo rastlinjak največ v uporabi. Če želite začeti gojiti zgodaj ali nadaljevati pozno v sezono, je koristno natančneje primerjati nizko sonce in dolžino senc v teh obdobjih. Če ga boste uporabljali predvsem poleti, si oglejte pot sonca takrat in ocenite, kako se osvetlitev spreminja čez dan. To ni izbira med dvema zagotovljenima rezultatoma, temveč način, da izpostavite tisto obdobje, ki vam je pomembnejše. Smer slemena je le eden od dejavnikov; sama ne pove, katere rastline so za prostor primerne.
Za primerjavo si pripravite preprost koledar uporabe: označite mesece, ko bodo grede zasedene, in obdobja, ki so za vaš načrt gojenja najpomembnejša. Nato svetlobni načrt povežite z uporabno površino. Pri aluminijastih rastlinjakih Limited Edition katalog navaja razpon od 3,77 do 28,08 m². V tloris izbrane različice vrišite grede, prehod in mesta za višje rastline, vendar ne predpostavite, da bo razporeditev vse leto enaka. Če boste spomladi uporabljali drug del notranjosti kot poleti, na skici označite obe ureditvi in ju povežite z ustreznim obdobjem. Tako boste vedeli, katero območje mora biti vključeno v posamezno primerjavo senc. Navedena skupna površina namreč ne pove, koliko prostora bo takrat dejansko namenjenega gojenju. Pri presoji dajte večjo težo obdobjem, v katerih boste rastlinjak res uporabljali, namesto da bi vse mesece obravnavali enako. Morebitno prednost ene smeri boste tako povezali s svojim načrtom uporabe, ne z nedoločeno zahtevo po čim več sonca skozi vse leto.
Sence na parceli spreminjajo učinek usmeritve
Smer slemena in senca nista isto vprašanje. Sleme določa, kako so strešne ploskve obrnjene, bližnja ovira pa določa, ali jih bo sonce sploh doseglo. Stavba na južni strani lahko vpliva na svetlobo, ko je sonce nizko; drevo meče senco, ki se premika čez dan, njegova krošnja pa se lahko spreminja glede na letni čas. Zato ne izberite orientacije samo po kompasu ali trenutni fotografiji. Opazujte, katere dele načrtovanega mesta zakrivajo ovire v obdobju, ki vas zanima, in upoštevajte tudi jutranjo ter popoldansko senco.
Pri stenskem rastlinjaku se presoja začne pri dejanski legi stene, ne samo pri oznaki smeri. Za aluminijasti stenski rastlinjak na skici označite fasado, njeno smer in čas, ko stavba meče senco na predvideni prostor. Nato preverite, kako so ob njej razporejene prosojne strešne ploskve in kateri del notranjosti ostane osvetljen. Pri tej izvedbi ne morete primerjave prostostoječega pravokotnega rastlinjaka preprosto prenesti na steno: izhodišče je njen položaj, šele nato smer posameznih ploskev. Če razmišljate o dveh različnih fasadah, za vsako pripravite ločen prikaz jutranjih in popoldanskih senc. Zapišite tudi, ali senco ustvarja sama stavba ali drug objekt na parceli, saj boste tako lažje razumeli razliko med možnostma. Ne sklepajte, da je vsaka stena enako primerna za osvetlitev rastlinjaka, niti da oznaka južne ali zahodne fasade že opiše celoten dan. Primerjava naj pokaže, kdaj sonce doseže načrtovane grede in kdaj jih stavba zakrije v za vas pomembnem delu leta.
Primerjavo obeh smeri narišite na tloris
Za primerjavo pripravite tloris parcele v merilu. Označite meje, hišo, drevesa in druge objekte, ki mečejo senco, nato pa na isto območje vrišite rastlinjak v obeh smereh. Pri obračanju podolgovatega tlorisa se lahko spremenijo dolžina stranice ob posamezni meji in položaj robov glede na ovire, zato ne primerjajte samo osrednje točke. Uporabite zunanje mere izbranega modela, ne sklepajte jih iz navedene površine ali fotografije. Načrtu dodajte tudi vhod in notranje grede, da bo primerjava uporabna za dejansko rabo.
Za vsak predlog pripravite sezonski prikaz senc: označite jutro, sredino dneva in popoldne v obdobjih, ki so za vas pomembna. Pomagajo fotografije z zabeleženim datumom in uro ter skica smeri sence. Na vseh prikazih ohranite enako merilo, označbo severa in položaj objektov; spreminjajte le usmeritev rastlinjaka. Fotografije naj služijo kot zapis opažanj, ne kot nadomestilo za tloris, saj pogled s strani ne pokaže vseh zasenčenih površin. Za rastlinjak T-Model Orangerie je naveden razpon površin od 16,52 do 30 m². Njegov tloris vrišite v celoti, da primerjava zajame vse dele in ne samo njegovega središča. Ob vsaki skici zapišite, na kateri datum oziroma obdobje se nanaša in ali prikazuje opazovano ali predvideno senco. Če podatka za določen letni čas še nimate, to jasno označite. Tako poletnega opažanja ne boste pomotoma obravnavali kot zimskega. Učinek ovire je odvisen od konkretne parcele, zato splošna razdalja od drevesa ali stavbe ne more nadomestiti takšne primerjave.
Kadar rastlinjak nima ene same osi slemena
Primerjava vzhod–zahod in sever–jug je najpreprostejša pri podolgovatem rastlinjaku z enim glavnim slemenom. Pri večdelni ali drugačni strehi je lahko pomembnih več osi, zato ena oznaka ne opiše osvetlitve vseh ploskev. Namesto da celotnemu rastlinjaku pripišete eno smer, označite posamezne strešne dele in razmislite, kateri bodo osvetljeni zjutraj, kateri pozneje ter kaj bo osenčilo notranje površine. Pri stenski izvedbi upoštevajte tudi lego stene, pri drugačni obliki pa preverite, kako je prostor razdeljen na tlorisu.
Pri piramidnem rastlinjaku Bloomcabin Oasis ni ene dolge osi slemena v enakem smislu kot pri preprostem pravokotnem modelu. Izbira med smerema vzhod–zahod in sever–jug zato ne povzame vseh razlik med ploskvami. Na tlorisu označite posamezne strani in njihovo lego glede na sever, nato ob vsaki zabeležite, v katerem delu dneva je izpostavljena soncu. S tem ostane primerjava razumljiva tudi brez oznake glavnega slemena. Pred odločitvijo si oglejte tloris in obliko konkretnega modela; fotografija iz enega zornega kota lahko skrije razporeditev drugih ploskev. Ko primerjate dva položaja, upoštevajte tudi predvidena mesta rastlin v notranjosti, ne samo zunanjih robov. Pomembno je, ali se z obratom spremeni osvetlitev teh mest in kako nanje padajo sence okoliških ovir.
Vpliv notranje razporeditve na osvetlitev
Smer slemena ni isto kot smer gredic. Gredo lahko načrtujete vzdolž ali prečno glede na sleme, kar spremeni razporeditev prehodov in način, kako rastline zasenčijo druga drugo. Višje rastline lahko mečejo senco na nižje; kadar je sonce na jugu, senca pada proti severu. Zato na tlorisu označite tudi višino rastlin, police in drugo opremo, ki vpliva na osvetljenost. Primerjajte svetlobo na območju, kjer boste dejansko gojili, ne zgolj na zunanjih strešnih ploskvah.
Če razmišljate o modelu z vgrajenim skladiščem, ločite skupno površino od prostora za gredice. Pri rastlinjaku Limited Edition z vgrajenim skladiščem je naveden razpon površin od 5,52 do 28,08 m². V tlorisu izbrane različice najprej označite del za shranjevanje, nato prehode in dejanske gojitvene površine. Šele za slednje podrobneje primerjajte neposredno svetlobo. Če je večji osvetljeni del namenjen shranjevanju, to še ne pomeni, da bodo enako osvetljene tudi rastline. Prav tako senca na prostoru, kjer ne nameravate gojiti, pri vaši izbiri nima nujno enake teže kot senca na glavni gredi. Pri obeh usmeritvah ohranite enak prikaz notranje ureditve, da boste videli učinek obrata celotnega modela. Če nato spremenite še položaj polic ali rastlin, pripravite dodatno različico in jo jasno ločite od prve. Tako boste ugotovili, katera izboljšava izhaja iz smeri rastlinjaka in katera iz drugačne notranje razporeditve, namesto da bi oba vpliva pripisali slemenu.
Pri končni izbiri preverite še tloris in dostop
Če sta obe smeri po sezonskih skicah podobni, naj odločitev upošteva tudi praktično rabo. Premislite, s katere strani boste najlažje dostopali do vhoda, kako se rastlinjak poveže z obstoječo potjo in ali razporeditev gred ustreza načinu dela. Če ena možnost sicer ponuja ugodnejšo izpostavljenost, a oteži dostop ali zahteva neuporaben notranji tloris, presodite, ali je ta prednost za vas res pomembna. Pri takem tehtanju ne zamenjujte sončne usmeritve z drugimi lastnostmi konstrukcije ali izbiro podlage.
Za rastlinjak Bloomcabin Prestige s kovinskim temeljem katalog navaja površine od 3,77 do 28,08 m². Kovinski temelj je lastnost modela, ne podatek o njegovi najboljši sončni usmeritvi. Pred končno izbiro zato ločeno zabeležite dve skupini ugotovitev: kako se možnosti razlikujeta po sezonski osvetlitvi in kako se razlikujeta po dostopu ter uporabnosti tlorisa. Pri vsaki navedite konkretno razliko, na primer katera greda je v senci v pomembnem obdobju ali kako se vhod poveže z obstoječo potjo. Če bistvene razlike v svetlobi ni, ni treba iskati navidezne prednosti ene smeri samo zaradi oznake na kompasu. Izberete lahko postavitev, ki bolje ustreza vsakdanji uporabi. Navodila za pripravo podlage in postavitev preverite ločeno; vprašanja, ki zahtevajo strokovno presojo, prepustite usposobljenemu strokovnjaku.
Pogosta vprašanja
Je za slovenske vrtove vedno boljša smer vzhod–zahod?
Ne. Sleme vzhod–zahod je smiselno vključiti v primerjavo, če vam je pomembna osvetlitev južne strešne ploskve ob nizkem zimskem soncu. Bližnja stavba, drevo ali razporeditev gredic pa lahko spremeni rezultat. Upoštevajte tudi, v katerem delu leta boste rastlinjak največ uporabljali.
Ali so pri slemenu vzhod–zahod vrata obrnjena proti vzhodu?
Smer slemena označuje os vrha strehe, ne smer vrat. Pri običajnem pravokotnem rastlinjaku sta čelni stranici na vzhodu in zahodu, vendar je položaj vhoda odvisen od izbranega modela. Pred načrtovanjem poti preverite njegov dejanski tloris.
Kako na parceli primerjam sezonske sence?
Na istem tlorisu narišite obe usmeritvi rastlinjaka in opazujte predvideno mesto postavitve ob različnih delih dneva ter v različnih letnih časih. Fotografije senc lahko pomagajo, če zabeležite datum in uro. Posebej primerjajte obdobja, v katerih boste rastlinjak največ uporabljali.
Kaj je pomembno, če rastlinjak stoji ob steni?
Na skici označite smer stene in preverite, kdaj stavba meče senco na rastlinjak. Pri stenskem rastlinjaku je položaj fasade del presoje usmeritve; ne sklepajte o osvetlitvi samo iz tega, da je ena stranica ob objektu.
Ali smer slemena zagotovi enakomerno svetlobo v notranjosti?
Ne sama po sebi. Na svetlobo vplivajo še streha, rastline, police, nosilci in razporeditev gredic. Vzhodno in zahodno usmerjeni dolgi strani sta lahko neposredno osvetljeni ob različnih delih dneva, vendar je treba preveriti tudi dejansko razporeditev v izbranem rastlinjaku.
Pri izbiri usmeritve je najpomembnejše, koliko svetlobe bo doseglo načrtovane grede v obdobju, ko boste rastlinjak največ uporabljali. Pri slemenu vzhod–zahod sta dolgi strešni ploskvi obrnjeni proti jugu in severu, pri slemenu sever–jug pa proti vzhodu in zahodu. Sezonske skice pokažejo, kako na osvetlitev pri obeh postavitvah vplivajo še ovire na parceli. Če pokažejo jasno razliko, izberite smer, ki bolje ustreza vašemu načrtu gojenja. Če sta si možnosti podobni, naj pretehtata uporabni tloris in dostop.
