Zastiranje gred v rastlinjaku: vlaga, materiali in polži
VRTNARSKI VODNIK
Zastirka v rastlinjaku lahko zmanjša izhlapevanje s površine grede, vendar ne nadomesti zalivanja in ni samodejno koristna v vsaki sezoni. Pod streho na tla ne pada dež, zrak in zemlja pa se lahko segrevata različno, zato površina zastirke ni zanesljiv pokazatelj vlage pri koreninah. Izbira med slamo, listjem, kompostom, tkanino ali folijo vpliva tudi na dostopnost za zalivanje, spomladansko segrevanje grede in skrivališča za polže. V nadaljevanju je razloženo, kaj spremljati in kako zastirko prilagoditi dejanskemu tlorisu.
Pred izbiro zastirke 1
Kako zastirka vpliva na tla pod streho
Zastirka pokrije vrhnjo plast tal in lahko upočasni izhlapevanje vode iz nje. V rastlinjaku pa sama ne zagotavlja vode: vodo v gredo prinesete z zalivanjem, rastline jo porabljajo, toplota in zračenje pa vplivata na to, kako hitro se tla sušijo. Zato ni mogoče sklepati, da so tla mokra samo zato, ker je zrak vlažen ali se na kritini nabira kondenz. Zastirka na vrhu je lahko suha, spodnja plast pa še vlažna, ali obratno. Ob gostem rastju in slabšem zračenju se vlaga lahko zadržuje dlje, ob sončnem dnevu in odprtem rastlinjaku pa se greda hitreje izsuši. Naloga zastirke je spremeniti razmere na površini, ne odpraviti potrebe po pregledu tal.
Razmere se lahko razlikujejo med sredino grede, njenim robom, mestom ob vratih in delom ob steni. Na to vplivajo osončenost, senčenje, pretok zraka in razpored rastlin, zato enak nanos po vsem prostoru ni vedno smiseln. V postavitvi ob steni primerjajte gredo ob zidu z gredo bližje odprtini; primer takšne zasnove je stenski rastlinjak iz aluminija. Nekaj dni opazujte, kje se površina po zalivanju najprej posuši, in primerjajte tudi dan z močnim soncem. Opažanja povežite s pregledom zemlje pod zastirko, saj hitreje suha površina še ne pomeni bolj suhega koreninskega območja. Pri primerjavi ohranite enak material in podobno debelino, da boste lažje presodili vpliv lege. Nato se odločite, ali bo zastirka povsod enaka ali boste na posameznem delu prilagodili material oziroma debelino plasti.
Kje preveriti vlago pod zastirko
Vlažnost preverjajte v zemlji na globini, kjer so aktivne korenine izbrane rastline, ne samo s pogledom na zastirko. Odmaknite jo na eni ali dveh točkah in zemljo preverite s prsti ali majhno lopatko. Če je greda dolga ali različno osvetljena, preglejte več mest: ob robu in v sredini se lahko stanje razlikuje. Rezultate primerjajte ob podobnem času glede na zalivanje, saj je površina takoj po njem lahko zavajajoča. Za sadike, plitvo ukoreninjene rastline in odrasle plodovke ni nujno pomembna ista globina, zato univerzalno pravilo v centimetrih ne pove dovolj. Zabeležite tudi, ali je bila greda v zadnjih dneh močno osončena.
Merilnik vlage je lahko dodaten pripomoček, ne pa nadomestilo za pregled: pokaže razmere pri tipalu, ne v celotni gredi. Če ga uporabljate, ga vedno vstavite na primerljivo mesto in globino ter vrednosti povežite z dejanskim stanjem zemlje in rastlin. Pri primerjavi izvedb rastlinjaka iz aluminija Limited Edition ločite navedeno površino izbrane velikosti od površine, ki jo boste zastirali: odštejte poti in delovne robove. Na skici si označite tudi mesta preverjanja vlage, da jih boste ob naslednjem pregledu zlahka našli. V dnevnik zapišite datum zalivanja, stanje tal na več mestih ter opažanja o sušenju. Zapis »suho ob robu, vlažno na sredini« je uporabnejši od splošne ocene celotne grede. Če se mesti razlikujeta, pred zalivanjem vse grede ponovno preverite obe. Tako se izognete zalivanju samo zato, ker je zgornji sloj na pogled suh.
Pred izbiro zastirke 2
Organske zastirke: slama, listje, trava in kompost
Suha slama je lahka in zračna, zato jo je mogoče preprosto umakniti pri setvi ali pregledu. Izberite čisto slamo brez vidne plesni in večje količine semen; seno ni isto, saj lahko vsebuje semena plevelov. Pokošeno travo pred uporabo osušite in jo dodajajte v tankih plasteh. Debel, moker nanos se lahko zbije in zlepi. Ne uporabljajte trave, če ne veste, ali je bila trata nedavno tretirana s sredstvom, katerega ostanki niso primerni za gredo. Suho listje je uporabnejše, če ga sesekljate ali pomešate z bolj grobim materialom, da se ne sprime v zbito plast. Pri vseh teh materialih pustite okoli stebel dovolj prostora za pregled.
Zrel kompost se vede drugače kot slama: lahko ga razporedite kot tanko površinsko plast, vendar z njim v tla prispevate tudi hranila. Zato ga ne obravnavajte kot nevtralno pokrivalo. Grobi lesni sekanci so lahko priročnejši na poteh kot na gredi, ki jo pogosto pripravljate za setev; če jih uporabite, jih ne vkopavajte v tla brez jasnega razloga. Organske zastirke se posedajo in razgrajujejo, hitrost pa je odvisna od materiala in vlage. Če načrtujete več gred, na primer pri izbiri rastlinjaka T-model Orangerie, količino slame, listja ali komposta preračunajte po dejanski površini gred, ne po celotnem tlorisu. Pred izbiro si predstavljajte tudi menjavo posevka: ali boste material lahko odmaknili z ozke setvene vrste in ga nato vrnili? Za gredo, ki jo pogosto na novo zasejete, je pomembna enostavnost premikanja zastirke. Ob primerjavi materialov zato poleg razgradnje upoštevajte še opravila, ki jih boste med sezono izvajali na isti površini.
Folija, tkanina in mineralni materiali
Zastirna tkanina in folija nista enaki: nekatere tkanine prepuščajo vodo, pri neprepustni foliji pa voda, polita po vrhu, ne doseže zemlje enakomerno. Pred polaganjem preverite navodila proizvajalca glede prepustnosti, pritrditve in ponovne uporabe ter načrtujte, kako bo voda prišla do vsake rastline. Če bo cev pod folijo, jo bo po prekrivanju težje prestavljati, zato najprej določite položaj sadik in iztokov. Preverite tudi, ali boste do spojev in gred lahko dostopali brez trganja materiala. Barva in debelina lahko vplivata na segrevanje tal; izberite material glede na podatke izdelka in razmere v svojem rastlinjaku, ne samo po videzu.
Folija lahko omeji rast plevela, vendar oteži poznejše dodajanje komposta ali pripravo tal. Tkanina je lahko prepustnejša in jo je lažje dvigniti, a lastnosti so odvisne od konkretnega izdelka. Gramoz in drugi trajni mineralni materiali so v zelenjavni gredi manj priročni, če zemljo pogosto spreminjate ali ji dodajate organske snovi. Neznanih gradbenih ostankov ne uporabljajte kot zastirke. Pred izbiro razmislite, kako boste po sezoni dostopali do tal in material odstranili. Tudi pri piramidnem rastlinjaku Oasis načrtujte po tlorisu izbrane izvedbe: zunanja oblika sama ne pokaže, kje bodo gredne površine in koliko materiala boste potrebovali. Pri nakupu folije ali tkanine primerjajte širino materiala s širino posamezne grede, ne le skupne površine obeh. Na skici označite predvidene stike in odprtine za rastline. Tako boste pred rezanjem videli, ali razpored omogoča dostop do zemlje in ali boste lahko isti kos pozneje ponovno uporabili.
Pred izbiro zastirke 3
Izračun količine po površini grede
Količino izračunajte po površini grede, ne po površini vseh tal rastlinjaka. Pri pravokotniku pomnožite dolžino s širino; nepravilno gredo razdelite na enostavnejše dele in njihove površine seštejte. Nato površino pomnožite z načrtovano debelino plasti v metrih. Za občutek: plast debeline 1 cm na 1 m² zavzame približno 10 l, plast debeline 3 cm pa približno 30 l. To je prostornina pred posedanjem. Slama in rahlo listje se lahko po navlaženju posedeta, zato pri pripravi količine upoštevajte, da bo treba material morda pozneje dopolniti. Ne nasujte debelejše plasti samo zato, ker je ostalo nekaj materiala.
Pred nanosom določite, ali boste prekrili celotno gredo ali pustili odprt pas za setev, kapljično cev in pregled. Pri sadikah boste morda potrebovali posamezne odprtine, zato se pokrita površina razlikuje od velikosti grede. Pri rastlinjaku Orangerie, katerega navedena površina sega od 47 do 70 m², je še posebej pomembno ločiti površino rastlinjaka od površine gred: del tlorisa lahko zavzamejo poti in delovni prostor. Izračun si olajšate tako, da za vsako gredo zapišete površino, izbrani material in debelino nanosa, nato pa seštejete količine istega materiala. Če bosta dve gredi različno zastirani, njunih površin ne združujte v en izračun z enotno debelino. Po prvem nanosu preverite, kje se je material posedel in kje so nastale vrzeli. Dopolnite jih le tam, kjer želite ohraniti pokrito površino; načrtovane odprtine za setev in pregled naj ostanejo proste.
Zalivanje in hranila pod zastirko
Zastirka spremeni to, kar vidite na površini, ne zagotovi pa, da voda doseže korenine. Pri kapljičnem namakanju preverite, ali voda pride pod zastirko in se razporedi po dolžini grede. Po polaganju na kratko preglejte zemljo ob več iztokih, ne le ob prvem. Pod folijo mora biti način zalivanja načrtovan vnaprej, pri tkanini pa preverite njeno prepustnost in način pronicanja vode. Zalivanja ne podaljšujte ali krajšajte samo zato, ker je zastirka na otip suha oziroma mokra. Odločitev sprejmite glede na stanje zemlje v koreninskem območju in potrebe konkretne rastline.
Kompost lahko prispeva hranila, slama, listje in tkanina pa niso nadomestilo za gnojenje. Če pod zastirko nanašate tekoče gnojilo ali uporabljate kapljično gnojenje, preverite, da raztopina doseže zemljo, ne pa da ostane na materialu ali odteče na pot. Do cevi, spojev in vseh gred mora ostati dostop tudi po namestitvi zastirke. Pri načrtovanju namakalnih cevi v izbranem tlorisu, tudi pri rastlinjaku Prestige s kovinskim temeljem, preverite načrt konkretne velikosti. Ime modela samo po sebi ne pove, kje boste postavili gredo ali kapljično cev. Pred prekrivanjem si označite mesta spojev in preverite delovanje iztokov. Če pozneje odkrijete suh del grede, boste tako lažje preverili dovod vode, ne da bi morali odmakniti vso zastirko. Spremembo materiala zabeležite tudi v dnevnik zalivanja, da boste opažanja pred nanosom in po njem primerjali v ustreznem kontekstu.
Pred izbiro zastirke 4
Zastirka in skrivališča za polže
Polži iščejo vlažna, senčna skrivališča, zato lahko pod zastirko najdejo ugodne razmere, zlasti če je plast zbita, stalno mokra ali se dotika rastlinskih ostankov. To ne pomeni, da vsaka zastirka povzroči težave: pomembni so tudi plevel, posode in deske na tleh ter dostop skozi odprtine. Preglejte spodnjo stran zastirke in robove gred, zlasti po zalivanju ali v obdobjih, ko zemlja dolgo ostaja vlažna. Če opazite polže, odstranite odvečne vlažne ostanke in zastirko po potrebi razmaknite. Ni treba takoj odstraniti vsega pokrivala; najprej ugotovite, kje se živali zadržujejo in kateri del grede je najbolj problematičen.
Pri ročnem nadzoru preverjajte tudi pod lonci, ob ceveh, za robniki in ob vratih. Rastlinske ostanke, ki so začeli gniti, odstranite, poti pa ohranite prehodne, da se material ne raznese po prostoru. Zalivanje zjutraj lahko omogoči, da se površina pred večerom osuši, vendar zemlje zaradi polžev ne izsušujte tako, da bi trpele rastline. Če želite ob gredah predvideti prostor za pripomočke, je med možnostmi tudi rastlinjak Limited Edition z vgrajenim prostorom za shranjevanje. Primernost takšnega prostora za shranjevanje zastirke presodite glede na dejanske razmere in material hranite v ustrezni embalaži. Ob pregledu si zapišite, ali ste polže našli pod zastirko, ob robniku ali pod odloženo opremo. To vam pomaga ukrepati na mestu, kjer se dejansko skrivajo, namesto da bi brez potrebe spreminjali zastiranje vseh gred. Po razmiku mokre plasti preverite isto mesto še ob naslednjem pregledu.
Kdaj odmakniti zastirko od rastlin
Pri neposredni setvi pustite setveno vrsto odprto ali zastirko odmaknite, dokler rastline ne vzklijejo in jih je mogoče prepoznati. Debela plast lahko prekrije drobna semena ali ovira vznik, organski material pa lahko upočasni segrevanje tal, če ga položite zgodaj. Pri sadikah material namestite okoli rastline, ne čez koreninski vrat in ne tesno ob steblo. Tako lahko spremljate osnovo rastline in preprečite dolgotrajen stik z mokrim materialom. Ko se sadika ukorenini, zastirko po potrebi postopoma približajte, vendar je ne nasujte na samo rastlino. Odprta setvena vrsta naj ostane jasno vidna tudi po zalivanju, ko se lahko rahel material premakne.
Zastirko umaknite tudi takrat, ko morate tla pripraviti za novo setev, dodati kompost ali preveriti, zakaj voda ne pronica enakomerno. Po opravilu jo vrnite v enakomerni, rahli plasti, če je še potrebna. Vlažnega, sprijetega materiala z neprijetnim vonjem ne prekrivajte z novo plastjo; najprej preverite, ali zastaja voda ali se material razkraja brez dovolj zraka. Pri izbiri klasičnega rastlinjaka iz aluminija ali drugega modela naj načrt gred pokaže tudi dostop do robov. Tako lahko zastirko dvignete za pregled, ne da bi morali prestavljati vse rastline. Pred menjavo posevka določite, kam boste začasno odložili odmaknjeni material, da ne zaprete poti. Če je še uporaben, ga po pripravi zemlje vrnite samo na predvidene dele. Materiala, ki ste ga odstranili zaradi sprijetosti ali gnitja, ne vračajte samodejno skupaj z dobro ohranjeno zastirko.
Pred izbiro zastirke 5
Tloris gred, poti in dostop
Razpored zastiranja prilagodite načinu gojenja. Pri stalni zemeljski gredi lahko material pustite na mestu in ga ob setvi premaknete; pri loncih pa ga računajte na površino vsake posode, saj se lahko namakanje razlikuje od tistega v gredi. Poti ne prekrivajte samo zato, da bi bil ves rastlinjak videti enotno. Prehod naj ostane uporaben, rob grede pa dovolj dostopen za pregled in zalivanje. Če gojite več vrst, lahko vsaki namenite svoj material ali del pustite nepokrit kot primerjalno območje. Tako lažje opazite, ali se razlika v sušenju pojavlja zaradi zastirke, rastline ali lege.
Pred začetkom na tlorisu označite gredne površine, poti, dovod vode, mesta za sadike in robove, ki jih boste redno pregledovali. Upoštevajte, da se lahko material med zalivanjem premakne, zato ga ne nasujte čez spoje ali mesta, kjer potrebujete dostop do tal. V manjšem prostoru je pomembno, da zastirko lahko odmaknete, ne da bi stopili na gredo. Premislite tudi, kam boste položili vrečo s svežim materialom, da ne bo ovirala poti ali zalivanja. Dobro razporejene grede olajšajo pregled nad vlago in polži, ne glede na izbrano vrsto zastirke.
Preizkus zastirke na manjšem delu
Če ne veste, kateri material se bo najbolje obnesel, ga najprej preizkusite na manjšem, jasno omejenem delu grede. Zraven pustite nepokrit pas ali uporabite dva podobna dela z isto rastlino in podobnim zalivanjem. Zabeležite datum nanosa, vrsto materiala, približno debelino, stanje zemlje pod plastjo in pogostost zalivanja. Ob pregledu dodajte še opažanja o zbijanju materiala, plevelu in polžih. Če primerjate različni rastlini ali zelo različno osvetljeni mesti, bo težje ugotoviti, kaj je povzročilo opaženo razliko. Tak preizkus ni natančen poskus, vendar je zanesljivejši od sklepa po videzu ene grede.
V prvih tednih plast pregledujte ob zalivanju in po večjih spremembah temperature ali zračenja; pozneje pogostost prilagodite temu, kako hitro se material suši in poseda. Dodajte ga le tam, kjer se je razmaknil ali razgradil, ne da bi zakrili setveno vrsto, steblo ali odprtino za vodo. Če zemlja pod materialom ostaja predolgo mokra ali se polži redno skrivajo pod njim, zmanjšajte debelino, poskusite drug material ali pustite širši pregledni pas. Pri preizkusu spremenite eno stvar naenkrat in zabeležite datum spremembe, sicer bo težko presoditi, kateri ukrep je pomagal. Če se greda kljub zastiranju hitro suši, najprej preverite zalivanje in dostop vode do korenin. Tako lahko zastirko prilagodite razmeram, ne da bi izgubili pregled nad gredo.
Pogosta vprašanja
Ali zastirka v rastlinjaku zmanjša potrebo po zalivanju?
Lahko upočasni izhlapevanje z vrhnje plasti tal, vendar ne določa, koliko vode potrebuje rastlina. V rastlinjaku dež ne doseže grede, zato zalivanje ostaja potrebno. Pogostost prilagodite vlagi pri koreninah in stanju rastlin, ne videzu zastirke.
Katera organska zastirka je primerna za zelenjavno gredo?
Izbira je odvisna od rastline in načina zalivanja. Suha, čista slama je zračna, osušena pokošena trava pa naj bo dodana v tankih plasteh. Listje je lažje uporabljati, če je sesekljano. Kompost lahko prispeva hranila, zato ga ne obravnavajte kot nevtralno pokrivalo.
Ali zastirka vedno privabi polže?
Ne. Polži iščejo vlažna, skrita mesta, zato je tveganje večje pod stalno mokro ali zbito plastjo, vendar je pomembna tudi okolica grede. Redno pregledujte robove in spodnjo stran zastirke ter odstranite rastlinske ostanke, ki so začeli gniti.
Ali lahko zalivam čez zastirno folijo?
Odvisno je od konkretnega materiala. Voda skozi neprepustno folijo ne bo dosegla zemlje, pri tkaninah pa je prepustnost različna. Pred polaganjem preverite navodila izdelka in načrtujte, kako bo voda prišla do vsake rastline, na primer po cevi pod folijo.
Kako izračunam, koliko zastirke potrebujem?
Pomnožite površino grede z debelino načrtovane plasti. Za 1 m² in debelino 1 cm potrebujete približno 10 l materiala; pri 3 cm je to približno 30 l. Količino računajte za gredne površine, ne za celotna tla rastlinjaka, in upoštevajte posedanje rahle slame ali listja.
Uspešno zastiranje v rastlinjaku temelji na treh opažanjih: kako hitro se suši zemlja pri koreninah, ali izbrani material dopušča načrtovano zalivanje in ali pod njim nastajajo skrivališča za polže. Upoštevajte dejansko površino gred, pustite dostop do robov ter po potrebi preizkusite material na manjšem delu. Ko se razmere spremenijo, zastirko odmaknite, stanjšajte ali dopolnite. Tako ostane uporabna zaščita tal, ki ne ovira setve, pregleda in nege rastlin.
