Pri oknu po meri s trikotnim ali poševnim obrisom je treba začeti z jasno opisano odprtino. V nasprotju s preprosto pravokotno obliko si je mogoče poševne linije, vrhove, stranice in referenčne točke razlagati različno. Zato označite, kateri pogled prikazuje vaša risba in kako potekajo posamezni robovi. Označena skica lahko pomaga razumljivo prikazati obliko in usmeritev, ne da bi bilo treba konkretno geometrijo ugibati zgolj iz splošnega imena izdelka.
Preverite tudi, ali vaši podatki opisujejo predvideno velikost okna ali zgolj mere okoliškega območja. V komunikaciji ne mešajte mer okvirja, odprtine in drugih mer projekta. Če uporabljate obstoječo dokumentacijo, vsak podatek označite glede na njegov dejanski pomen. Tako preprečite, da bi poševni rob pomotoma razumeli kot vodoravno razdaljo ali celotno dolžino pripisali enemu samemu odseku.
Pri presoji odprtine je pomembno tudi, katera stran velja za notranjo, zunanjo, zgornjo in spodnjo. To je še posebej pomembno, če bi bilo mogoče obliko razumeti kot zrcalno. Fotografija lahko dodatno pomaga pri orientaciji, vendar ne nadomesti jasnega prikaza mer. Če sosednji gradbeni elementi vizualno ali prostorsko določajo obliko, jih lahko označite na skici, ne da bi jim pripisovali tehnične lastnosti, ki niso potrjene.
Prostor za montažo in vgradnjo je odvisen od konkretnih gradbenih razmer, zato ga ne določajte na podlagi mer fiksnega okenskega okvirja. Meri 105 × 57 mm oziroma 115 × 57 mm pri izvedbi z aluminijasto oblogo opisujeta izključno fiksni okenski okvir. Za svoj projekt preverite, katere navedene mere se nanašajo na odprtino, okno ali posamezni element, in jih v dokumentaciji ustrezno označite.
Pri trikotni ali poševni obliki ne navedite le splošnega poimenovanja, temveč opišite dejanski obris. Jasno označeni robovi, vogali, nakloni in referenčne mere olajšajo uskladitev izdelave po meri. Nato ločeno navedite materialno izvedbo, želeno barvo, različico zasteklitve in vzorec prečk, da bodo oblika in oprema jasno ločeni.
