Classic na zidanem podstavku – tradicionalna zasnova rastlinjaka za klinker opeko, naravni kamen, beton ali ometano zidavo
Naš rastlinjak Bloomcabin Classic na zidanem podstavku združuje klasično obliko samostojno stoječega rastlinjaka z dvokapno streho in zidanim podstavkom, ki se zgradi na lokaciji. Klinker opeka, naravni kamen, beton ali ometana zidava nadomestijo spodnja zastekljena polja in tvorijo trdno osnovo. Tako lahko videz rastlinjaka uskladite s teraso, potmi in hišo, ne da bi izgubil svojo samostojno obliko.
Razpoložljive konfiguracije segajo od kompaktnih modelov do prostornih izvedb . Na voljo so različne širine in dolžine. Zidani podstavek se izdela glede na izbrano konfiguracijo . Na voljo so polikarbonat, 4 mm kaljeno varnostno steklo in izbrane posebne zasteklitve. Ker se morajo mere, višina podstavka, priključek vrat in okvir ujemati, najprej izberite končno konfiguracijo rastlinjaka. Šele nato je mogoče zanesljivo izdelati temelje in zid po potrjenih merah.
Ta model ni rastlinjak, prislonjen ob hišo. Kot samostojna konstrukcija ne potrebuje hišne fasade ali drugega obstoječega zidu kot nosilnega elementa. Okvir in dvokapna streha stojita na lastnem zidanem podstavku. To je treba upoštevati pri izbiri lokacije, načrtovanju temeljev, dostopu za montažo in odvodnjavanju. Oglejte si rastlinjak Classic na zidanem podstavku podjetja Bloomcabin.
Zidani podstavek spremeni osnovo, ne pa klasične oblike rastlinjaka
Aluminijasti okvir je nameščen neposredno na pripravljeno zgornjo ploskev zidu. Za značilno silhueto modela Classic so ključni enakomerna višina podstavka, natančni vogali in skrbno izdelan stik pri vratih. Ker spodnja zastekljena polja niso vključena, je material podstavka veliko bolj opazen kot pri izvedbi z zasteklitvijo po celotni višini.
Zaprta osnova daje rastlinjaku videz trdnejšega dela vrta. Posebej izrazita sta obdelava vogalov in stik pri vratih, saj se tam zidava in aluminijasti okvir neposredno srečata. Jasne linije in nekaj skrbno usklajenih materialov običajno delujejo umirjeneje kot kombinacija številnih barv in površin.
Ker se okvir in zasteklitev začneta šele nad zidom, se spremeni raba prostora ob stranicah. Tam lahko postavite delovne mize, nizke police, posode za rastline ali gredice, ne da bi zemlja in orodje segala neposredno do spodnjega roba zasteklitve. Okna se morajo kljub temu neovirano premikati, za čiščenje in vzdrževanje pa pustite dovolj prostora ob steklih.
Kako zidani podstavek vpliva na svetlobo, delo in robne predele
Ta izvedba je primerna za kupce, ki želijo vidni podstavek vključiti v zasnovo vrta. Spodnji del rastlinjaka namesto prozornih zastekljenih polj obdaja polna stena. Kako dobro ustreza predvideni rabi, je odvisno predvsem od izbrane višine ter razporeditve rastlin in opreme.
Zasnova po meri
Izberite material, vzorec fug in površino, ki se ujemajo z vrtom, potmi in stavbami
Praktični robni prostor
Razporedite delovne mize, nizke police in posode za rastline glede na višino podstavka
Zaprti spodnji del
Spodnji rob zasteklitve je zaščiten pred zemljo, orodjem in brizganjem vode
Načrtovanje notranjosti
Višino podstavka, gredice in delovne poti načrtujte skupaj že od začetka
Pred začetkom gradnje potrdite osnovne mere, višino podstavka in odprtino za vrata
Temelj in zidani podstavek se zgradita na lokaciji. Pred začetkom teh del morate dokončno izbrati in potrditi model, dolžino, širino, višino podstavka in položaj vrat. Začasne zunanje mere ali približna skica ne zadostujejo, saj lahko že majhna odstopanja otežijo naleganje okvirja, pritrditev ali priključek pri vratih.
Končani zgornji rob zidu mora biti neprekinjeno stabilen, raven, pravokoten in natančnih mer. Zato skupaj preverite dolžino, širino in obe diagonali. Jasne referenčne črte in zapisane kontrolne mere pomagajo pri daljših izvedbah zgodaj odkriti odstopanja med zidanjem. Višinske razlike je treba strokovno odpraviti pred montažo okvirja.
Položaj vrat vpliva na poznejšo razporeditev poti in uporabno notranjost. Že pri konfiguraciji določite, s katere strani boste v rastlinjak vozili samokolnico in prinašali posode za rastline ter delovni material. Višinske stike pri gradnji nato določite na podlagi potrjene izvedbe vrat in podstavka.
Aluminijasti okvir in zasteklitev za zidani podstavek, pripravljen po natančnih merah
Površina: pribl. 3,8–28,1 m².
Zidani podstavek: pribl. 10–50 cm, odvisno od konfiguracije.
Glavni širini: 2,35 m in 3,10 m.
Zasteklitev: polikarbonat, 4 mm kaljeno varnostno steklo in izbrane posebne zasteklitve.
Prezračevanje: Strešna okna z ročnim odpiranjem; pri ustreznih konfiguracijah so na voljo samodejni odpiralniki oken.
Okvir: Prašno barvani aluminijasti profili.
Odvodnjavanje: Vgrajeni dežni žlebovi.
Vrata: Drsna vrata, odvisno od izbrane konfiguracije.
Garancija: V skladu z garancijskimi pogoji za aluminijasto konstrukcijo rastlinjaka velja 12-letna garancija. Rastlinjak je zasnovan za hitrost vetra 30 m/s in snežno obremenitev 210 kg/m². Pogoj sta strokovna montaža in ustrezen, nosilen zidani podstavek. Upoštevati je treba tudi razmere na konkretni lokaciji ter navodila za nego in preglede.
Uskladite material podstavka in barvo okvirja z vrtom ter stavbo
Klinker opeka iz podobne barvne družine lahko poveže rastlinjak s fasado hiše, ne da bi jo natančno posnemala. Pri naravnem kamnu sta pogosto odločilna kombinacija osnovne barve in strukture. Vidni beton ali ometane površine delujejo bolj umirjeno in lahko bolj poudarijo aluminijasti okvir. Materiala podstavka ne izbirajte le po videzu, temveč tudi glede na primernost za načrtovano konstrukcijo.
Širina in barva fug, vezava opeke ter zaključek zgornjega roba zidu močno vplivajo na celoten videz. Skrbno načrtovan vrh zidu je hkrati oblikovna linija in tehnična naležna površina. Pokrovi ali štrleči zaključki ne smejo ovirati montaže okvirja rastlinjaka. Zato pred zidanjem uskladite podrobnosti vogalov in odprtine za vrata s končno konstrukcijo.
Izbrana barva RAL prašno barvanih aluminijastih profilov se lahko diskretno ujema z materialom podstavka ali pa ustvari premišljen kontrast. Za lažjo odločitev primerjajte vzorce materialov na prostem pri dnevni svetlobi. Upoštevajte tudi sosednje tlake in rastline, saj na videz dokončanega rastlinjaka vplivajo bolj kot posamezna barvna karta.
Višino podstavka izberite glede na rastline, razgled in notranjo opremo
Nižji podstavek omogoča boljši stik med notranjostjo rastlinjaka in vrtom. Primeren je, kadar morajo nizke rastline dobiti čim več svetlobe s strani ali želite posebej zračen videz. Vendar je pod mizami in ob gredicah na voljo manj zaprte stene, ki bi zadržala brizganje vode ali služila kot ozadje. To upoštevajte pri načrtovanju notranjosti.
Višji podstavek poudari trdno osnovo in bolj zastre spodnji del notranjosti. To je lahko koristno, če ob stenah načrtujete delovne površine ali posode za rastline. Višine zidu pa ne smete določiti neodvisno od razpoložljivih konfiguracij. Ujemati se mora z vrati, okvirjem in zasteklitvijo.
Pri odločitvi si pomagajte s tremi vprašanji: katere rastline bodo stale ob straneh, na kateri višini boste najpogosteje delali in kako odprt naj ostane pogled v rastlinjak? Če to razjasnite pred naročilom, lahko hkrati načrtujete podstavek in opremo ter se pozneje izognete neustrezni delovni višini ali preveč zasenčenim gredicam.
Smiselno razporedite police in delovne mize ob zidanem podstavku
Prosto stoječe police in delovne mize naj bodo stabilne in takih mer, da ne pritiskajo na zasteklitev ali profile. Pritrdila v zid morajo ustrezati njegovi sestavi in ne smejo neželeno prenašati obremenitev na konstrukcijo rastlinjaka.
Orodje, lonci in substrati, ki jih pogosto uporabljate, so primernejši na lahko dosegljivi delovni površini kot na tleh. Težke zaloge shranjujte nizko in stabilno. Za zalivalke, košare za pridelek in posode za rastline pustite prost prehod, da lahko opravljate vsakodnevna opravila, ne da bi ovirali vrata ali oplazili občutljive rastline.
Med opremo in zasteklitvijo pustite dovolj prostora za čiščenje, kroženje zraka in pregled. Pod strešnimi okni ne smejo stati visoke police ali opore za vzpenjavke, ki omejujejo odpiranje. Tudi samodejni odpiralniki potrebujejo neoviran hod. Skica notranjosti v merilu pomaga pred nakupom opreme smiselno razporediti delovne površine, območja za rastline in prehode.
Visoke rastline in premične posode postavite zunaj območij za prezračevanje in poti
Paradižnik in druge visoke rastline potrebujejo dovolj višine ter prostor, kjer ne prerastejo strešnih oken, vrat in glavnih poti. Opore zato namestite glede na obliko strehe in predvidene odprtine za prezračevanje. Če razmike načrtujete vnaprej, bodo odstranjevanje zalistnikov, privezovanje, obiranje in odstranjevanje odmrlih delov preprostejši.
Posode omogočajo prilagodljivo rabo robnega prostora, saj jih lahko premaknete, ko se spremenijo svetlobne razmere ali je treba čistiti. Podstavki ali ustrezne površine preprečujejo, da bi voda iz zalivanja dlje časa zastajala na istem mestu. Velike posode postavite na mesto, ki varno prenese njihovo težo in kjer se ne morejo prevrniti ob zid, profile ali zasteklitev.
Jasna razporeditev preprečuje navzkrižje rabe: nizke rastline naj bodo v svetlih robnih predelih, visoke zunaj osi oken, premične posode pa tam, kjer ne zožijo prehoda. Med sezono redno preverjajte, ali poganjki segajo v okovje ali odpiralnike oken. Pravočasno usmerjanje rastlin je preprostejše in manj škodljivo kot poznejše močno obrezovanje.
Temelje in podlago pripravite tako, da dolgoročno preneseta obremenitve
Temelj pod zidanim podstavkom mora ustrezati obstoječim tlom, krajevnim razmeram zmrzovanja in izbrani velikosti rastlinjaka. Njegove izvedbe ni mogoče določiti zgolj po vidni obliki podstavka. Če sestava tal ni znana, je teren nagnjen ali gre za nasutje, naj strokovnjak oceni potrebno temeljenje pred začetkom izkopov in naročilom materiala.
Skrbno fugiran ali ometan zid je zanesljiva osnova le, če nosilni spodnji del trajno prevzame obremenitev. Posesti ali deformacije bi se prenesle na aluminijasto konstrukcijo in zasteklitev. Zato so nosilnost, ravnost in odvodnjavanje pomembnejši od zgolj vizualnih popravkov neustrezne podlage. Podstavek je nosilni del konstrukcije, ne le obroba.
Pred betoniranjem ali zidanjem je treba določiti tudi, kam bosta odtekali deževnica in voda za čiščenje ter ali so potrebne zaščitne cevi ali priključki. Naknadni preboji so zahtevni in lahko poškodujejo hidroizolacijo ali površine. Trase napeljav pa ne smejo zmanjšati nosilnosti temelja niti posegati v predvidena pritrdilna območja rastlinjaka.
Skupaj načrtujte odprtino za vrata, prag in višino poti
Odprtina za vrata se mora natančno ujemati z izbranimi drsnimi vrati in višino podstavka. Poleg širine je pomembna višinska uskladitev zgornjega roba zidu, praga, notranjih tal in zunanje poti. Odstopanja lahko ovirajo drsenje vrat ali povzročijo nepričakovano stopnico. Vsi izvajalci naj zato uporabljajo iste potrjene mere.
Ravna, dovolj široka pot olajša prevoz s samokolnico, posod za rastline ali zabojev s pridelkom. Tudi majhne neravnine lahko motijo polno samokolnico. Notranjih tal pozneje ne dvignite toliko, da bi segla v območje gibanja vrat ali nad predvideno odvodno ravnino. Tudi zunaj pri vhodu se ne sme nabirati voda.
Pred zidanjem odprtine za vrata jasno označite sredinsko os in potrjene višinske kote. Upoštevati je treba svetlo odprtino po dokončanju vseh površin, saj omet, tlaki in pokrovi spremenijo končno mero. Zapisana kontrola pred dokončno izvedbo pomaga preprečiti poznejše popravke podstavka.
Deževnico varno odvajajte stran od podstavka in temeljev
Vgrajeni žlebovi zbirajo vodo s strešnih površin in omogočajo urejeno odvajanje. Odtočne poti in iztoke načrtujte tako, da voda ne teče po vidnem zidu in se ne zadržuje ob temelju. Zlasti pri vhodu je učinkovito odvodnjavanje pomembno, da se po padavinah ne namočita pot ali prag.
Teren okoli rastlinjaka naj površinsko vodo odvaja stran od konstrukcije. Vodo iz žlebov usmerite tako, da se zaradi neustreznega naklona ne vrača proti podstavku. Upoštevajte bližnje poti in gredice; zgolj podaljšanje iztoka ne pomaga, če teren nima ustreznega padca.
Zbrano deževnico lahko pozneje uporabite za zalivanje, če sta posoda in priključek ustrezno nameščena. Zbiralnik ne sme ovirati servisnih poti, vrat ali dostopa do žlebov, postavljen pa mora biti stabilno. Pomemben je tudi nadzorovan preliv, da se polna posoda ob močnem dežju ne razlije ob zid in temelje.
Prezračevanje prilagodite rastlinam, zunanji temperaturi in sončni pripeki
Topel zrak se dviga proti dvokapni strehi in lahko uide skozi odprta strešna okna. Za učinkovito izmenjavo zraka oken ne smejo zastirati vzpenjavke, odlagalne površine ali napete opore. Po potrebi lahko odprete tudi vrata. Občutljivih rastlin pri tem ne izpostavljajte trajnemu močnemu prepihu.
V sončnih dneh lahko temperatura v zaprtem rastlinjaku hitro naraste. Z zračenjem začnite, še preden rastline pokažejo znake toplotnega stresa. Potrebe so odvisne od vremena, faze rasti, zalivanja in gostote zasaditve. Polno zasajen rastlinjak se odziva drugače kot skoraj prazen na začetku sezone, zato stalne ure odpiranja niso najbolj smiselne.
Samodejni odpiralniki oken se lahko pri ustreznih konfiguracijah odzivajo na temperaturne spremembe in pomagajo pri rednem zračenju. Ne nadomestijo pa pregleda rastlin, vrat in mehanizmov. Po daljši odsotnosti, močnem vetru ali nenadni spremembi vremena preverite, ali se vsa okna prosto odpirajo in lahko povsem zaprejo.
Zasteklitev izberite glede na svetlobo, videz in predvideno rabo
Kaljeno varnostno steklo omogoča jasen pogled in poudari tradicionalno arhitekturo rastlinjaka Classic. Rastline, police in zid so od zunaj dobro vidni. Trde predmete, orodje in visoke police namestite tako, da ne morejo udariti ob stekla. Pri čiščenju in montaži upoštevajte navodila za ravnanje s posameznimi elementi.
Polikarbonat se od prozornega stekla razlikuje po porazdelitvi svetlobe, teži in toplotnih lastnostih. Manjša prosojnost je lahko primerna, če želite, da je notranjost manj vidna. Katera možnost je primernejša, je odvisno od načrtovanih rastlin, želene zasnove in osebnega načina dela. Pri izbiri upoštevajte tudi lego in prezračevanje.
Izbrane posebne zasteklitve omogočajo dodatne konfiguracije. Pred odločitvijo preverite, katere plošče in izvedbe so na voljo za konkretni model. Skladen rezultat dosežete s skupno izbiro zasteklitve, barve okvirja in materiala podstavka. Poznejša menjava je zahtevnejša, zato vse določite pred izdelavo zidu.
Tla naj bodo preprosta za vzdrževanje in usklajena z višino vrat
Kamnite obloge, gramoz in druge trpežne površine lahko vizualno povežete z zidanim podstavkom. Za vsakdanjo rabo so ključni varen korak, preprosto čiščenje in smiselno odvajanje vode. Razsuti material ne sme zaiti v vodilo drsnih vrat. Trdno podlago položite tako, da pri delovnih mestih in prehodih ne nastanejo robovi, ob katere bi se lahko spotaknili.
Kjer pogosto presajate ali delate s substratom, je površino, ki jo lahko hitro pometete, lažje vzdrževati. Gredice zahtevajo drugačno ureditev kot povsem utrjene poti. Praktična rešitev lahko združuje trdne poti in odprte površine za sajenje, če to ne vpliva na temelje in podstavek. Fuge in stike ob robovih pustite dostopne za pregled.
Končno višino tal določite pred izdelavo odprtine za vrata. Upoštevajte vse sloje, od nosilne podlage do končne površine. Če pozneje dodate debelejšo oblogo, lahko ovirate prag in drsenje vrat. Tudi predpražniki ali premične talne rešetke pri vhodu ne smejo biti tako visoki, da bi ovirali drsna vrata.
Vnaprej načrtujte elektriko, razsvetljavo in trase napeljav
Če načrtujete vtičnice ali razsvetljavo, lahko zaščitene trase napeljav veliko bolj neopazno pripravite pred dokončanjem temeljev, zidu in tal. Število in položaj prilagodite delovnim površinam in prostim prehodom. Električne inštalacije v vlažnem okolju rastlinjaka naj načrtuje in izvede ustrezno usposobljen strokovnjak.
Prazne cevi lahko olajšajo poznejše dopolnitve, če vnaprej določite njihovo lego, izhode in tesnjenje. Kabli ne smejo ohlapno ležati po tleh ali potekati mimo gibljivih vrat in oken. Vidni vodi niso le moteči za oko, temveč lahko ovirajo delo. Preprosta skica napeljave pomaga po končanih gradbenih delih najti priključke.
Če želite rastlinjak ogrevati, vnaprej upoštevajte mesto namestitve, napajanje, odmik od rastlin in upravljanje. Ogrevanje ne nadomesti ustreznega zračenja ali načrtovanja zasaditve. Napravo uporabljajte namensko; začasne naprave ali neprimerni podaljški niso primerna trajna rešitev za delovanje brez nadzora.
Samostojni rastlinjak Classic ali rastlinjak ob steni?
Model Lean-To je zasnovan kot rastlinjak ob obstoječem zidu, ki močno vpliva na njegovo lego in uporabo. Zato so za to zasnovo značilni stik s fasado, dostop z ene strani in razpoložljiva površina zidu. Ustreza, če želite rastlinjak povezati s stavbo in so za to izpolnjeni gradbeni pogoji.
Rastlinjak Classic na zidanem podstavku ima nasprotno lastno dvokapno streho in je samostojno stoječ z vseh strani. Ne potrebuje hišnega zidu, potrebuje pa samostojno nosilno osnovo in dovolj prostora okoli sebe. Zato ga lahko na vrtu umestite bolj svobodno, če upoštevate svetlobo, dostop, odmike in razmere na lokaciji.
Pri izbiri so odločilni razpoložljiva površina, želena povezava s hišo, svetlobne razmere in dostopne poti. Okoli rastlinjaka Classic načrtujte še dovolj prostora za montažo, čiščenje stekel in vzdrževanje žlebov z vseh strani. Pri modelu Lean-To načrtovanje bolj določata stavba in stik s fasado.
Zagotovite dostop za čiščenje, pregled in manjša vzdrževalna opravila
Žlebovi, vrata, strešna okna, zasteklitev in vidne zidane površine morajo ostati dolgoročno dostopni. Dovolj prostora okoli rastlinjaka olajša čiščenje stekel, odstranjevanje listja in pregled spojev. Tudi lestve in čistilna oprema potrebujejo stabilno mesto, ne da bi posegale v gredice ali sosednje površine.
Goste žive meje in bujne vzpenjavke tik ob okvirju otežujejo dostop. Veje lahko drgnejo ob zasteklitev in premaz, listje lahko zamaši žlebove, gosta vegetacija pa zakrije morebitne spremembe na sestavnih delih. Rastline v okolici obrezujte tako, da ostane od konstrukcije dovolj odmika.
Servisnega pasu ni treba v celoti utrditi, vendar naj bo stabilen za hojo in brez stalnih ovir. Zbiralnike deževnice, kompostnike ali velike posode raje postavite tja, kjer ne zakrivajo delov rastlinjaka. Če dostop upoštevate že v načrtu postavitve, se izognete začasnim rešitvam in preglede opravite brez premikanja vrtne opreme.
Pred zimo in po njej preglejte konstrukcijo in odvodnjavanje
Pred zimo preverite, ali strešna okna, samodejni odpiralniki, drsna vrata, žlebovi in iztoki brezhibno delujejo. Odstranite nepritrjene predmete in opore za vzpenjavke, ki jih ne potrebujete več, ali jih varno pritrdite. Rastlinski ostanki v težko dostopnih kotih zadržujejo vlago in otežujejo pregled; v urejeni notranjosti lahko hitreje opazite spremembe na okvirju, zasteklitvi in zidu.
Po zmrzali, sneženju ali močnem neurju opravite pregled od zunaj in znotraj. Preverite zasteklitev, pritrdila, drsna vrata, okna in vidne stike s podstavkom. Snega ne odmetavajte tako, da bi nastale neenakomerne dodatne obremenitve ali bi zasuli dostope. Poškodovane ali težko gibljive dele naj pred nadaljnjo uporabo ustrezno popravi strokovnjak.
Na začetku sezone očistite žlebove, preverite gibljive dele in z ustreznimi sredstvi očistite zasteklitev. Preglejte tudi fuge, omet in vidne kamnite površine. Če manjše napake odpravite zgodaj, preprečite vdor vode ali oteženo gibanje delov. Prednost imajo navodila za nego okvirja, zasteklitve in dodatne opreme.
Zidani podstavek načrtujte tako, da bodo poznejše spremembe vrta še mogoče
Zidani podstavek ostane trajno povezan z lokacijo in temeljem, četudi pozneje spremenite zasaditev, poti ali vrtno pohištvo. Njegova višina in razmerja dolgoročno določajo, ali rastlinjak deluje lahkotno ali masivno. Umirjena zasnova z jasnimi zaključki se praviloma lažje prilagodi prihodnjim spremembam vrta.
Pri izbiri materiala upoštevajte tudi poznejše vzdrževanje. Fuge, omet in vidne kamnite površine naj bodo pregledljivi in popravljivi. Natančna izvedba in primeren zgornji rob zidu sta za montažo rastlinjaka pomembnejša od okrasnih detajlov, ki otežujejo dostop do spojev ali pritrdil.
Okoli podstavka pustite dovolj prostora za prihodnje zasaditve in vzdrževalna dela. Nove gredice, posode ali poti pozneje ne smejo zožiti dostopa do vrat, iztokov žlebov ali mest za čiščenje. Če te površine načrtujete že na začetku, lahko vrt pozneje spreminjate, ne da bi zakrili pomembne dele rastlinjaka.
Uskladite izmero, zidarska dela in montažo rastlinjaka
Pred začetkom del določite, kdo zagotovi potrjene mere, kdo jih preveri na gradbišču in kdaj je podstavek pripravljen za montažo. Investitor, zidar in montažna ekipa naj uporabljajo isti načrt. O spremembah položaja vrat, višine podstavka ali osnovnih mer obvestite vse udeležence, preden jih izvedejo na gradbišču.
Po končanem zidanju ponovno preverite in zabeležite dolžino, širino, diagonali, višine in odprtino za vrata. Tudi naležne površine, pokrovi in sosednje obloge morajo biti dokončani in skladni s potrjeno konfiguracijo rastlinjaka. Montaža naj se začne šele, ko razjasnite morebitna odstopanja.
Pred začetkom preverite zahteve, ki veljajo za konkretno lokacijo. Glede na zemljišče in projekt so lahko pomembni prostorski pogoji, odmiki ali dovoljenja. Pri občini preverite veljavni prostorski akt, pri upravni enoti pa, kateri postopek je potreben; informacije o izdelku ne nadomeščajo uradne presoje. Pred temeljenjem preverite tudi podzemne napeljave, meje parcele ter dostop za dostavo in montažo.
Pogosta vprašanja o rastlinjaku Classic na zidanem podstavku
Ali je ta rastlinjak prislonjen ob hišni zid?
Ne. Rastlinjak Classic na zidanem podstavku stoji samostojno, ima lastno dvokapno streho in lastno nosilno osnovo. Hišni zid ne služi niti kot zadnja stena niti kot konstrukcijska opora.
Kdaj lahko začnem graditi zidani podstavek?
Šele potem, ko dokončno izberete model, velikost, razporeditev vrat in izvedbo podstavka ter potrdite pripadajoče mere. Temelja in zidu ne gradite po začasnih podatkih.
Kdo zgradi temelj in zidani podstavek?
Odvisno od projekta. Temelj in zidani podstavek se izvedeta na lokaciji na podlagi potrjenih mer rastlinjaka. Če je treba strokovno oceniti tla, temeljenje, odvodnjavanje ali izvedbo zidu, naj to stori ustrezno usposobljen izvajalec.
Ali so klinker opeka, naravni kamen, beton in ometana zidava primerni?
Da, ti materiali so načeloma primerni za zasnovo. Ključni so izvedba, prilagojena izbranemu materialu, ter nosilna, ravna, pravokotna in natančno izmerjena zgornja ploskev zidu za montažo rastlinjaka.
Ali je mogoče zgornji rob zidu prekriti s pokrovom?
Le, če je pokrov usklajen s potrjeno konstrukcijo in ne ovira ravne naležne površine za okvir ali predvidenih pritrdilnih mest. Štrleče robove pri vogalih in odprtini za vrata je treba razjasniti pred zidanjem.
Ali lahko notranja tla pozneje dvignem?
Le če prag in območje gibanja drsnih vrat ostaneta prosta. Zato dokončno višino tal določite pred izdelavo odprtine za vrata in upoštevajte vse načrtovane sloje obloge.
Ali lahko zbiram vodo iz žlebov?
Da. Primerno posodo lahko uporabite za poznejše zalivanje, če je stabilna in ne ovira vrat, servisne poti ali dostopa do žlebov. Preliv mora vodo nadzorovano odvajati stran od podstavka in temeljev.
Kako se ta model razlikuje od modela Lean-To?
Model Lean-To uporablja obstoječi zid stavbe in je zasnovan kot rastlinjak ob steni. Rastlinjak Classic na zidanem podstavku pa stoji samostojno na lastnih temeljih in zidanem podstavku ter ni vezan na fasado.
Samostojna klasična zasnova z individualno urejenim zidanim podstavkom
Za predajo montažni ekipi zberite risbe, kontrolne mere in podatke o končnih površinah. Tako bo na lokaciji jasno, katere naležne površine, višine in prehodi za napeljave so predvideni.
Dokumenti in pregledi pred izvedbo
✓ Pripravite potrjeno risbo modela z osnovnimi merami in položajem vrat
✓ Zabeležite material, izvedbo in končno višino zidanega podstavka
✓ Jasno označite višinske kote praga, notranjih tal in zunanje poti
✓ Vrišite položaje iztokov žlebov in potrebnih prehodov za napeljave
✓ Pred montažo zabeležite dolžino, širino, diagonali in ravnost
✓ Zagotovite prost dostop za dostavo materiala in montažno ekipo
